Kalabrija (8) - še vse ostalo

Morda še nekaj stvari za zaključek tega poročanja, da zaokrožim v celoto.
Jedli smo, kot se za Italijo spodobi, ves čas dobro. Pa ni pomembno, ali smo pojedli kos pice spotoma med kakšnim pohajanjem, ali smo se usedli in naročili, vedno je bilo okusno. Kava je v še tako zakotni luknji - dobra. Pojedli smo ogromno sladoleda. Sladoled ponudijo v lončku, kornetu ali - briošu. Jaz ga rajši ližem, tako da me brioš ni premamil, DH je bil pa zadovoljen. In pošteno sit od tega. Tudi granit smo dosti pokonzumirali - kaj pa vem, a se to je ali pije. Granite postrežejo tudi s stepeno sladko smetano, če želiš. Otrokinja je k sreči tako prišla do "jagodnega soka", ki si ga je ves dopust tako želela pa se je morala zadovoljiti z ledenim čajem. Zanimivo, da je ponudba brezalkoholnih pijač v lokalih omejena na vodo, ledeni čaj in par mehurčkastih stvari. Sokov, kot jih je pri nas vse polno, tam nismo dobili. Ne da smo jih pogrešali. ;)
Na spisku za dopust je tudi "recept za miške". Še iz časov premajhnega stanovanja, kjer vonj po cvrtju, ki se je še nekaj dni vlačil naokrog ni odtehtal užitka ob hrani, sem take stvari pripravljala na dopustu, kjer nikogar ni motilo. Seveda tudi letos niso manjkale. En dan sva se z DH spravila polniti lignje. Prav zabavno packanje je bilo, DH jih je potem spekel na našem kuhalniku sleš žaru (imamo eno odlično Campingazovo dva v enem reč).
Ob marsikaterem obroku ali kar tako, ob večerih, sva z DH regljala ob kozarčku vina. Steklen kozarec za vino je morda malo neobičajna reč, da jo človek vlači v šotor, ampak žal ne gre, da bi človek vino pil iz plastike. Niti na dopustu. To sva ugotovila že pred leti in kar na dopustu kupila kozarčke. Še zdaj dva varno zapakirana kozarčka redno nosiva s seboj.


Družinsko smo se imeli noro fajn.
Otrokinja je "velika punca" in po novem lahko je čigumije. Pri nas je to morda malo pozno, ampak ni nobene škode, če smo počakali, pa jaz in DH sva lažje živa, saj smo imeli neprijetno izkušnjo z enim bonbonom pred leti.
Fanta sta velika fanta in smo ju naučili tarok. Nad pričakovanji dobro jima gre od rok, tako da sta bila solidna nasprotnika. Tudi do pol dveh smo kartali, če se nam je zdelo. Tudi Triolet nam je šel fino - priporočam vsem z manjšimi otroki, ki niso ustrezen nasprotnik za scrabble.
Midva sva se spočila. Prav zanimivo je gledati slike DH z začetka ali konca dopusta. Čisto drug človek.
Beležim kup stvari ranga "neprecenljivo". Nekaj je ujetih v fotoaparat, mnogi so zapisani samo v spominu. Otrokinja, ki zaspana leze iz spalnice in gleda kot miška iz moke. Prepir med bratoma, kdo bo po zajtrku pomival posodo. Starejši sine, tako zatopljen v knjigo, da ga moraš trikrat poklicati, preden opazi, da si tam. Mlajši sine, ki z neizmernim navdušenjem z vsemi svojimi 27 kilogrami kljubuje valovom, ki butajo ob obalo. Preveliki valovi morda onemogočijo plavanje, zabave pa ne. Nepozabnih občutkov pa celi družini pričarajo morda več, kot bi jih še tako mirno morje.


Kalabrija nas je dvakrat očarala, ko smo se peljali skozi, tretjič smo se pa toliko spoznali z njo, da zagotovo še pridemo še kdaj pogledat, vsaj v tiste neraziskane kotičke.