torek, 24. januar 2012

O rožah...

Debata s sinom:
- Mami, kdaj tale naša roža cveti?
- Mislim, da ne cveti.
- Kako se pa potem razmnožuje?
- Se mi zdi, da bi zrasla nova, če bi del odrezali in posadili.
- Aha, torej je samoobnovljiva dvokaličnica.
- ... (kaj človek odgovori na to?)


Ko sem prišla k sebi sem vprašala, kako pa ve, da je dvokaličnica in izvedela, da ve, ker ima olesenelo steblo, kar imajo samo dvokaličnice...


V času pogovora je imel nekaj malega vročine.


Jaz ne znam niti poguglat tiste flance, da bi dala slikco gor. :)

ponedeljek, 23. januar 2012

Mojster Plečnik

Danes se mu je poklonil Google.


Mi ga spremljamo že dolgo. V Šiški je tale njegova lepotica:


Zato ni skrivnost, da smo tole v Pragi takoj lahko pripisali njemu.

torek, 17. januar 2012

Drobižki (16)

Pretežno me ni. Krmarim med boleznimi, skrbmi in splošnim "down-om". Jemljem zalet za boljše čase, bi lahko rekla - nekje v meni se pač skriva nepoboljšljivi optimist. ;)
Bilo je vseeno nekaj svetlih trenutkov zadnje čase.
Odpraznovali smo najstarejše dete. Za rojstnodnevni jedilnik si je, nič kaj tipično najstniško, zaželel česnovo juho (po češko), mesni fondi in tiramisu namesto torte. Juha je v bistvu strašno imenitna reč iz mesne osnove, ki jo preliješ čez precej narezanega česna in čez potreseš v maščobi popražene kruhove kocke. Opcijsko dodaš nek krompir, ampak to smo mi spustili. Zanimivo, da juha odvzame "pečenje" iz česna, postane malo bolj "močna", tako da je končni učinek presenetljivo fajn.
Klaviature, ki jih je dobil (zdaj se po novem to celo uči) cela družina s pridom uporablja. Naučili smo se že vse sorte. Vse najboljše recimo, pa Kuža Pazi, pa Čebelico Majo, take hude komade v glavnem. ☺
Srednje dete je imelo angino. Z vsem, kar pri njem paše zraven, torej vročino, ki se začne s 4, blodnjami ob tem itd. Tokrat ni govoril v nekem čudnem jeziku ampak se je bal muce (???) in s pravkar slečeno pižamo brisal stikalo za luč. Zjutraj je vedel, da smo ga preoblekli, ampak samo zato, ker je opazil, da je v drugi pižami kot zvečer. Seveda je šla tudi njegova bolezen v smeri največje škode. Je bil ob dva rojstna dneva in ob sankanje s šolo.  Darilo je vseeno nesel danes, ko je prvič spet šel v šolo. Izdelala sva dve tabli za vse tiste dekliške "čičke mičke", ki jih obe punci zdaj lahko zatakneta za elastiko, pripneta s kljukico ali pripikata z buciko. Sicer nobena znanost: slikarsko platno, čez blago, čez elastika (taka bolj fensi s čipko), ostalo iz maminih predalov. Barvne kombinacije je izbral sam, točno določeno za vsako punco. On že ve.


Na obisku imamo Kokoško Mimi. Neka obkvačkana putka je prišla z Otrokinjo domov iz vrtca in zdaj domuje pri nas naslednjih nekaj dni. Vrnemo jo skupaj z vpisom v "dnevnik", kaj je počela pri nas. Včeraj je pekla mafine. In danes je gledala vinksice.
Aja, in vikend mi je polepšal August Rush. Lep film. Fajn glasba.
In savna z DH.

ponedeljek, 02. januar 2012

Na off

Tako lenobni kot zadnje dni nismo bili že dolgo.
Če sem v soboto zjutraj še kazala neko navdušenje in sem veselo gospodinjila, rezultat tega pa je bila še ena runda potice, eni piškoti in goveja župca za čez praznike, se mi ni dalo nič več, ko sem nekje opoldne dala potico v pečico.
Za zvečer smo si spekli piščančjo torto. Smo jo že za božični večer, pa nam je bila tako všeč, da smo ponovili. V bistvu simpl ko pasulj piščančja torta. Pred časom sem dobila en powerpoint na mejl, pa sem po tistih slikcah v model za šarkelj zložila rahlo začinjene piščančje zrezke, ubila nekaj jajc, primešala nekaj slanine, nakockane pancete, povrh še malo zrezkov, potresla z nekaj sira in prelila z jajcem ter pozabila v pečici za debelo uro. Je fino, ker je za dvakrat. :)



Povečerjali smo doma, potem odšli do sosedovih, kjer smo malo klepetali noter, malo postopali zunaj okoli ognja - tudi čevapčičev še nismo nikoli pekli za Silvestrovo. :) Opolnoči smo spraznili šampanjčke, prižgali vso pirotehniko, nazdravili s sosedovimi, zaradi premraženosti še spili enega jegra pri nas in se pobrali v postelje. Tamale punčke okoli enih, odrasli nekaj kasneje, taveliki fantje pa sploh ne. To je že od lani veliki načrt - prebedeti za novo leto. In so se šli po moško, s flašo (kokakole :)), in z igračkami. Menda so delali runde med Wii-jem, računalnikom in ogledali so si dva dela Star Wars sage. Opoldne smo poslali sosedovega domov, našim nekaj "malega dali za prigriznit" (župca, par toastov z biftkom in kos potice) in sta seveda spala do osmih (optimistično sta šla samo za četrt urce malo počivat). Vstala sta za pojest in imela pred deseto že ugasnjeno luč. Ostali smo zdravju primerno poležavali, edina akcija so bili eni piškoti, ki sva jih z Otrokinjo spekli, samo zato, ker sem jo prejšnji teden samo prestavljala, zdaj pa vem samo, da jih ne bova več, ker je brezvezen recept in se niso lepo delali. Uspela sem pa predelati eno strašno fajn knjigo, Soba (Emma Donoghue), pa pogledala sva si par finih filmov. Invictus je v prejšnji objavi, ker je res pustil neizbrisen vtis, ostalo pa niti ni bistveno.
Danes razen zajtrka s prijatelji spet nismo počeli nič. Se pozna, da smo utrujeni, ne vsi popolnoma zdravi in se kar svaljkamo okrog. Vse delo, ki je bilo mišljeno za tale medpraznični teden je počakalo, tudi nekaj bolj finih stvari, ki sem se jih nadejala v teh dneh je šlo mimo. No ja, delo ni kot penis in lahko stoji tudi dva dni, in čisto natančno vidim, da se v zadnjem tednu niti ena stvar na moji pisalni mizi ni nikamor premaknila, tako da bo najbrž držalo. Za taluštne stvari bo pa menda tudi še čas in tista taprava volja in energija.
Aja, sem bila pa v ustvarjalnici spet po "sto letih" malo pridna v zadnjem tednu in še malo prej.
Pokažem par uhančkov, ostalega pa še ne še - ker mora ostati skrivnost, ker je del darilca za moje obdarovanke (saj bom, drage moje, zdaj res ni zneslo unsmajlikfarba)

Invictus

Priporočam. Res.


I am the master of my fate.
I am the captain of my soul.