četrtek, 30. december 2010

Pridobitve zadnjega tedna

Random order - niso niti časovno niti po pomembnosti.

Piškoti.
Eni so nastali iz moje knjige, ki mi jo je lani prinesel Božiček. Tisti z naslovnice. Niso preživeli do slikanja. Taki strašno imenitni srčki, potreseni z lešniki. Ter dvoji po receptu moje tašče. Letos sem se morala sama spopasti z njimi, njej zdravje ne dopušča. Uspeli so na polno. Orehovi kifeljčki in "deviške prsi". Recepte objavim ob priliki, za zdajle samo ena slikca za lušt.


Zdravstvene zadeve. Starejši sine ima očala. Minus ena. Po potrebi - predvsem za na tablo in za podnapise. Prosim, sine, ne pojdi po maminih stopinjah... Otrokinja je bila operirana. Ista zadeva na podplatu se je ponovila in so danes spet odstranili. Tokrat brez nadležnega odlašanja in pošiljanja domov. Slikco povite noge sem že pokazala, očal pa še ne.



Majcha je bla priiiidna. Božiček je na več koncih prinesel zanimive in potrebne in močno zaželjene reči. Novo denarnico. Satenasto pižamo na gumbe. Še eno imenitno kuharsko knjigo. In eno šivalno knjigo. In kot ustrezno kvalificirana sem dobila še računski strojček s printerjem. Še dobro, da sem izpit naredila, sicer ne vem, kako bi se razpletlo, najbrž bi si ga morala kar sama kupiti...

torek, 28. december 2010

Sedež za hranjenje za nečakinjino hči

Ugotavljam, da imava z DH tako različen starostni razpon bratov in sester, da imava tudi nečakinje zanimivo razporejene. Nečakinja iz prejšnje objave je letos praznovala četrti rojstni dan, nečakinja iz te pa ima že toliko let, da se o tem pravzaprav več ne govori. Ima pa nekaj mesecev staro hčerkico. Ki dobi za darilo potovalni "stolček" za hranjenje. V bistvu ni stolček ampak pripomoček, kako iz navadnega stola dobiti stolček za hranjenje. Delala sem po tem tutorialu, vendar sem uporabila samo eno vrsto blaga. Z rezultatom sem zadovoljna, če se v praksi obnese tako, kot si želim, bom pa čez nekaj časa izvedela iz prve roke.

ponedeljek, 27. december 2010

Torbica za nečakinjo

Zdaj jo že ima in jo lahko tudi objavim. Iz nečesa, kar je bilo zamišljeno kot torbica je sicer ratal skoraj cekarček ali borša, ampak je kar je. Na pamet se mi je, karkoli sem tuhtala, vse zdelo miceno, poskusiti pa nisem mogla na kakšnem "živem modelu", ker otrokinji jasno nisem mogla nič povedati.
Torbico se lahko obrne, pa tako posrečeno so se tiste velike rože odrezale, da izgleda kot tri različne torbice - ena modrozelena, ena rdečeroza in ena oranžna (z rožo ali brez).
Tadaaaam:

četrtek, 23. december 2010

Posebna smrekca

V
letu,
ki je za
nami, sem
z vami preživela
marsikatero luštno
urico, z večino virtualno,
z nekaterimi tudi v živo. Date
mi navdih, marsikaj v razmislek,
čudim se vsem izdelkom, zanimivim
potovanjem, fotografijam, kulinaričnim
presežkom, smejem in jokam se z vami.
Zato vam, dragi moji bralci in blogerji, namesto
voščilnic pišem tole smrečico, ki naj prinese tople
trenutke, fantastična doživetja, hude fotke, lepe besede,
veliko navdiha, fino muziko, prijazne otročičke in možičke,
uspele potičke, tiste iz peska in tiste iz testa. Upam, da vas
v letu, ki prihaja, spoznam še več, pa da bo še naprej tako fino
v
vaši
družbi.
===========


SREČN☼

Malce drugačne božične pesmi ♪♫♪♫

Straight no chaser. Hudi so.

Twelve days of Christmas



Christmas Can-Can

torek, 21. december 2010

Jabolko ne pade...

Jaz se učim. Malo berem zapiske, malo zakonodajo, malo rešujem naloge...
Otrokinja, (hvala, dete), ima ustvarjalne dneve in ves čas riše, barva, lepi in striže.


Današnji izdelki - mama je pisala številke. Tudi otrokinja je pisala številke. Upam, da moje niso toliko narobe, kot njene.

Da ne bo kdo mislil, da je računovodstvo dolgočasno in suhoparno. Do solz sem se nasmejala zraven!
Navodilo se glasi: "Knjiži tele poslovne dogodke na T-konte". Katero tele naj knjiži na katere konte? Hvala, DH, za smeh!

nedelja, 19. december 2010

Čudovito presenečenje

DH me je krasno presenetil. Zrihtal je varstvo in me peljal v neznano. V mesto, v Unionsko dvorano na božični koncert Oliverja Dragojeviča sva šla, kot se je izkazalo. Mmmm, pasalo je. Koncert, presenečenje, šampanjec med pavzo, vse. Pa na sprehod pod lučkami, mimo stojnic na tržnici in na Bregu, skozi stari del mesta, kjer tudi zvečer vrtijo klasično glasbo, Prešernov trg pod še več zvezdami... Neponovljivo. Čeprav bi še...

Lepe stvari je treba deliti. Imejte še vi kaj od tega!
Ena lepših:



Največji žur:


Najbolj pričakovana pesem koncerta:

petek, 17. december 2010

Prvo leto v številkah

17.12.2009 ob 22.11 je bila objavljena prva objava.
12 jih je bilo v letu 2009
121 jih je bilo v letu 2010 (do zdaj)
133 je vseh objav skupaj
16 spremljevalcev ima tale moj blog
12.763 klikov na blog je bilo do zdajle.

Dokler nisem imela bloga praktično nisem spremljala ostalih blogov. Odkar imam svojega, so se mi odprli popolnoma novi svetovi. Kakšni zapisi! Kakšni ljudje! Čudovito je.
Nisem si mislila, da bom uspela napisati toliko reči. In da bodo odzivi tako pozitivni, kot so. Vidim, vsak dan znova, da res velja tisto: "kar daš, dobiš". In obljubljam, da bom še naprej dala marsikaj strašno nasmejano sončno prijaznega. Ker je fino. Ker mi je pomembno. Ker to rada delam in mi je v neskončno veselje. Ker mi napolni baterije. Hvala, ker ste z mano!

sreda, 15. december 2010

Darilce

Ne vem točno, od kod mi preblisk za zapestnico iz blaga. Ampak je prišel mimo, jaz pa sem ga pridno shranila najprej na pravo mesto v svoji glavi, saj se mi zdi strahotno simpatična reč za male princeske, ki jih vse tiste perlaste reči bolj motijo kot ne, so pa tako strašansko rade lepeeeee. Danes sem idejo pod dodatnim 'pritiskom' sobotnega vabila, tudi realizirala. Nastala je zapestnica, ki je sestavljena iz kosa v bombažno tkanino oblečene elastike in rože iz flisa. Čeprav so deklice Otrokinjine starosti do konca mahnjene na roza, sem si "drznila" zaobiti njihovo barvno lestvico in uporabiti vroče barve. Rumeno, oranžno, rdečo. Pa sem prepričana, da bo šlo v promet. Če ne zaradi drugega, pa zaradi bleščic in perlic. :)

torek, 14. december 2010

Sneg ni ovira


Fotka je nastala na začetku leta. Mulčki, en sosedov in dva naša, so igrali fuzbal. Sneg ni ovira.

Prazniki bodo

nedelja, 12. december 2010

Misel dneva (2)

Počasi umira,
kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna...

Počasi umira,
kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca...

Počasi umira,
kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom...

Počasi umira,
kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi;

Počasi umira,
kdor uničuje lastno ljubezen,
kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo
ali nad neprestanim dežjem...

Počasi umira,
kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve...

Ne dovoli si počasnega umiranja!
Tvegaj in uresniči želje še danes!
Živi za danes!
(Pablo Neruda)
Na tole sem se danes spomnila, ko sem razmišljala o svojem življenju. In lep čas sem tole iskala, ker se nisem mogla spomniti ne naslova, kakšne vrstice ali avtorja. Itak je bilo samo vprašanje časa, kdaj bom našla. Zdaj delim, ker mi je všeč. In ker lahko povem, da - živim. Čedalje bolj. Čudovito je.

torek, 7. december 2010

Misel dneva (1)

Ni sicer prva, če natančno pomislim ni niti druga ampak je tretja. Ampak bom vseeno naslovila z 1, ker je prva samostojna. Itak sem že obljubila, da bo še kakšna.



Nekega večera je dedek plemena Cherokee pripovedoval svojemu vnučku o bitki, ki se dogaja znotraj nas.
Rekel je: moj vnuk, ta bitka stalno poteka med dvema volkovoma, znotraj vseh nas.
Eden je Hudoben. Jezen je, nevoščljiv, ljubosumen, žalosten, veliko obžaluje, pohlepen, aroganten, samo pomilujoč, kriv, zamerljiv, laže, je lažno ponosen ima občutek večvrednosti in je egoističen.
Drugi pa je Dober. Vesel, miren, ljubeč, upajoč, spokojen, usmiljen, prijazen, dobronameren, empatičen, radodaren, resnicoljuben, sočuten in zaupa.
Vnuček je razmišljal o tem in vprašal dedka;
Kateri volk pa zmaga ?
Dedek je preprosto odgovoril:
Tisti, ki ga hraniš.

nedelja, 5. december 2010

Čisto nova Pika

Ker je tista Pika Nogavička, ki jo imamo nekje pri hiši, že strašansko utrujena, smo danes s knjižnega sejma prinesli novo. To je le knjiga, ki mora biti v vsaki družini veliko v uporabi in je bolje investirati nekaj evrov v novo kot ves čas trepetati, kdo bo še bolj uničil staro, ki sodi že skoraj med muzejske primerke. Bliža se namreč čas, ko bo to z velikim veseljem poslušala tudi otrokinja.
Ker je to knjiga, ki je v uporabi večkrat in ki je predebela, da bi jo zvečer glasno prebral v enem kosu, si zasluži tudi trajno kazalko. Tako, ki se z zanko natakne na zadnjo platnico, na vrhu kukajo iz knjige divje oranžne kitke, spodaj pa krilce in progaste nogavice. Prevelikih čevljev še ni, prav tako nimam modrega blaga z belimi pikami, da bi izpod rumenega krilca kukale ustrezne hlačke in nisem našla črnega traku, da bi bila ena nogavica črna. Ampak za prototip je kar dobro uspela.
Obrazka nisem risala. Pikin pogled (na svet) je v knjigi, nasmeh je pa na ustih bralca ob vsaki prebrani strani posebej.

sobota, 4. december 2010

Drobižki (10)

Dvakrat smo imeli fin obisk pri fantih - neverjetno, kakšen mir nastane pri hiši, če se namesto ravsanja dveh sliši igranje treh. Ali pa še to ne, ker mora biti tišina, ker snemajo Star wars filmčke. Strahotno zapleten postopek... In mimogrede še izveš, da je Lego menda največji proizvajalcev avtomobilskih pnevmatik za lastne potrebe na svetu. Bo že držalo. ☺

Dete je imelo spet opravka s policijo. Tokrat bolj prijazno - dva učenca iz šole sta se pridružila policistom na ogledu policijske postaje in v patrulji na cesti. Nepozabna izkušnja, sklepam po učkih, ki so žareli ob gostobesednem pripovedovanju. Ustnik od alkotesta, prstni odtis, kapa in majica ostajajo v trajen spomin. Pohvalno.

Viroza je bila zoprna in mi je požrla pol tedna. Ob najmanj primernem trenutku (čeprav - je sploh kdaj primeren trenutek za take traparije?)

Uspela sem spraviti skupaj namizni okras, božično žito in venček pred vrati. Celo pravočasno.

V planu je kup reči, ki nas čakajo na listkih v adventnem koledarju. Upam, da bomo uspešni pri izvedbi. Prva vroča čokolada je že za nami. Hvala, DH. Vsaka sproti je slastna, polna, gosta - točno taka, kot mora bit. Pa ko bo enkrat "pravi" recept, se priporočam, da ga spišem. :)

Joj, v vsem bezljanju sem skoraj pozabila: v Pisani rokodelnici sem dobila nagrado.

Zelo sem je bila vesela, res hvala! Moji nagrajenci so vsi "moji" blogi - to so pač vsi tisti, ki jih rada berem in imajo mesto spodaj desno, da so samo klik stran. Stvari o meni še spišem, ko bo minutka več časa.

Končno sem si upala sposoditi dve debelejši knjigi, ki me čakata na seznamu, pa si ju zaradi obsežnosti nisem upala sposodit. Računam, da bom letos, ko bo več dopusta konec leta, imela nekaj več časa tudi za branje. In, seveda, da mi knjig kdo ne rezervira, ker potem sem pečena.

Lucky number Slevin je totalno odštekan film. Priporočam. Rec je skeri, ampak zanimiv in zanimivo narejen film. Brrr... Kam si odšla je fletna knjiga. No, vsaj za nekaj so viroze v redu.

Blogočvek je bil krasen, ampak to piše spodaj. Hmmm, sem guglala za načrti snežink, M namreč pravi, da maš eno v četrt ure skupaj. No, našla sem take v angleščini in če nič ne znaš je vseeno, če bi bila v kitajščini. Morda bom, ko bom velika, razumela vse tiste 1 dc in ring, ch 6, 1 dc in ring; ch 3, dc in 3rd ch of ch 9 to form 6th petal. Ker je končni izdelek res čudovit in vložit četrt ure v to res ne sme bit neka znanost, ne. Morda bi pa do takrat trenirala kvačkanje ketnc - tega sem se pa naučila že kot otrok. ☺

Imam kup šivalnih projektov v načrtu. Pa nekaj jih mora nujno bit še letos gotovih, nekaj bi bilo pa fino, če so. Ampak še vedno ne vem, kje se dobi kakšno dodatno uro dnevno. Kakšna ideja, kako naj človek uskladi službo, družino, učenje, šivanje in veseli december? A bi šlo, če zdaj speljem vse do Božiča in potem spim med Božičem in Novim letom?

sreda, 1. december 2010

Lepo je

Lepo je preživeti prijeten večer v fini družbi.
Čeprav je vse zasneženo, te posebna snežinka lahko vseeno razveseli.


Skvačkana by M
 Škoda, ker so okoliščine preprečile, da bi nas bilo še več.
Ampak ponovimo kmalu.
Za spoznanje bolj delovno.
Se že veselim.
Hvala za večer, punce!