Kalabrija (2) - počivanje

Že tako dopust vsakič znova komaj čakamo, tokrat je bil premor sploh dolg, saj smo ga lani porabili za pripravo Hiške Šiške na obnovo. Zato smo letos prvenstveno potrebovali - počitek. Počitek od dela, od ljudi, od gužve, od mestnega hrupa.
Kamp je že sam po sebi počitek. Ker je vse tako zelo drugače kot doma, ker so skrbi popolnoma druge, ker je način bivanja, kuhanja, umivanja, pomivanja posode popolnoma drugačen kot doma. Drug svet, zato si lahko od običajnega - odpočiješ.
Morje je meni, ki sem vodno znamenje po horoskopu, itak blizu. Kot vsaka voda (le da v hladnejše ne lezem ampak jih raje gledam od daleč). Vonj, valovi, barve - vse mi je všeč. Rada imam plaže, kakršne smo odkrili šele ko smo začeli hoditi "na morje" drugam kot na obalo južne sosede. Rada imam tiste metre in metre, tudi kilometre peska, kamor nikdar ne spraviš toliko ljudi, da bi moral zjutraj navsezgodaj odnesti tja brisačo, da imaš sploh prostor zase, ko prideš na plažo. Nikdar me ni morje tako pomirjalo kot ravno na takih plažah. Vedno je dovolj prostora, da si sam.
Naslednja stvar, ki jo obožujem na dopustu (ni pa nujno potrebna) so borovci. Kljub kakšni smolnati pikici na šotoru in kakšni iglici, ki včasih neprijetno zbode, jih imam rada. Njihovo senco, letos mi je bilo všeč tleskanje suhih vej, ki so se zadevale druga ob drugo če je pihal veter, nabrali smo lep kupček pinjol, ki so padale iz storžev, predvsem in najbolj pa imam rada njihov vonj. Tisti vonj, ki ga borovci razvijejo ko so pošteno razgreti od sonca. Mmmm, do kosti sprosti in napolni z energijo. Nobeno eterično olje ne nadomesti tistega pravega, na licu mesta ujetega vonja.
Zmagovalka pri počivanju je pa - viseča mreža. Že prejšnja je bila fina, pa čeprav je zasedla veliko prostora, če nisi podložil brisače si imel maroge po vseh delih telesa in bognedaj, če jo je namočil dež, ker smo bili za nekaj dni brez, preden se je posušila. Že pred časom smo odkrili najboljšo na svetu. Skupaj z vrvicami in karabini za pritrditev vzame prostora manj kot vrečka moke, praktično je zložena "sama vase" - v žep, ki služi kot "odlagalna polička", ko je mreža razpeta, iz materiala, ki se posuši v hipu in ni zoprn za kožo tudi če ležiš dlje časa samo v kopalkah. Hofer, 10 EUR, nič bolj kunštnega. :) Premoremo dve in letos sta šli obe z nami. Dodobra smo jih izkoristili, vsi po spisku. Običajno s kakšnim čtivom ali samo za počitek po kosilu. Razgled na borovce je bil lušten, mulčki so se tudi nemalokrat pospravili vanje, meni je, ko sem brcnila tisti hlod sploh pasalo, da je bilo stopalo dvignjeno... Kolaž fotk bo morda pričaral nekaj mrežnega vzdušja, meni najljubša je pa v bistvu posneta iz mreže - moj pogled na DH, ki se mi smeje izmed dveh skodelic sveže skuhane kave. Seveda me je zbezal iz mreže. ;) Fotka pa ostaja - samo zame.



V mreži je bilo prima tudi - brati. Se vidi tudi iz slik, ne ;) Jaz ne grem na dopust, če nimam s sabo knjig. Preberem običajno ne vseh, ker ni časa, imam jih, predelam jih pa tudi precej. Zvečer omagam bistveno prej kot doma, zjutraj zato vstajam pred ostalimi. In imam ljubi mir in čas. Letos sem udušila dve Nori Roberts v angleščini (malo romantike nikdar ne škodi), več vtisa sta pa pustili Pijevo življenje in Dnevnik srbske gospodinje. Mulčki so se zabavali ob Kaestnerju in se izgubljali v Gospodarju prstanov, otrokinja je listala Zmajčke ali barvala, DH pa je prav tako prebral Pija in Gospodinjo.

Se nadaljuje...