In smo nazaj

Že od ponedeljka ponoči, pa nisem uspela priti do mašince. V torek načrtno, oba z DH sva pustila ugasnjene računalnike. Dopust smo koristno porabili za domče zadeve, počasi prihajalu v ljubljanski mode, ampak tako, nalahko, s kavo na vrtu in popoldanskim počitkom v viseči mreži pod češnjo. Človek res ne more na vrat na nos, ne. Kljub temu smo ob lepem vremenu uspešno pospravili in oprali večino stvari, ki jih terja kampiranje in zraven celo naredili ustrezen prostor v Hiški Šiški, kar tudi ni bila majhna zmaga. Včeraj pa nisem mogla sedeti pri računalniku. V torek zvečer, v zadnji uri dopusta, sem si namreč (spet) zvila (isti) gleženj. Tako da sem bolj ležečki kot ne, sicer se kmalu pojavi zoprna bolečina.
Poročilo pride. Ko pretočim fotke. In ko zberem dovolj časa, da bom sedela zraven. Kakšna bo že danes.