nedelja, 26. junij 2011

Kam je šel junij?

Junija je praktično konec, pa nimam pojma, kam je šel.
Razdrobil se je med službeno gužvo, zaključne sestanke, nastope in dogodke vseh sort, nekaj domačih projektov (največji bo predstavljen ko bo končan), miljavžent opravil...
Šola se je končala zelo uspešno. Dve spričevali petic, miljavžent pohval, priznanj in potrdil o sodelovanju za povrh. Fanta, pridna sta, res, kapo dol. In še enkrat velika pohvala, da tole šolo furata sama - da midva z DH razen da piševa opravičila, če zbolita, greva sem ter tja na kakšen roditeljski sestanek in plačujeva položnice za malico s šolo praktično nimava opravka. Tudi delovne zvezke sem že nabavila, spet brez stresa, kot mi rata vsako leto. In novo torbo za peti razred - tista, ki je zdržala vse štiri je premajhna.
Zaključila se je tudi košarka. S fajn dogodkom v klubu. Spremljala sem od začetka do konca oba fanta (tavelik se je v zadnjih tednih odločil, da bo tudi sodeloval v klubu). Lušten dogodek, prav veselje je bilo gledati celo telovadnico mladih fantov. Da ne bo pomote - govorim o selekcijah U12, U14 in U16, pri čemer številka pomeni starost. Tako da tukaj veselje ne izhaja iz "slinastih" nagibov - enostavno fino je opazovati mladino, ki počne nekaj konstruktivnega, nekaj finega in se pri tem odlično zabava. Da bo le ostalo tako... Košarka se nadaljuje jeseni. Za oba.
Zaključek vrtca je za piko manj vesel. Večina skupine, ki jo obiskuje Otrokinja, gre v šolo. Preostale otroke v vrtcu (ona je v stavbi, kjer sta samo dve skupini) pa bodo namesto združili, kot je bila praksa vsa leta, razdrobili na tri dele, poleg tega bi dva od teh treh tudi premestili v drugo stavbo. Očitno so številke in normativi pomembnejši kot otroci, pa čeprav v obstoječi stavbi ostane natanko toliko otrok, kolikor jih je potrebnih za eno polno skupino (normativ je zaradi nekaj manjše učilnice namreč znižan). Tako da se straši zdaj namesto s počitnicami ukvarjamo s pritožbami, obrazložitvami, pojasnjevanji in nestrpnim čakanjem, kako bodo zdaj odločile naslovljene inštance. K sreči je bil nastop, ki so ga pripravili v skupini, preden smo bili seznanjeni s situacijo. Tako da je bilo res luštno. Tole dogajanje zdaj je pa pustilo grenek priokus. Upam, da bo mulčkom to lažje padlo kot nam staršem.
Kitarski nastop sem šla samo poslušat z mlajšim sinom. On ostaja pri kitari (tavelik je, pričakovano, odnehal že pred meseci), z zanimanjem je spremljal nastop in se veseli jeseni, ko se kitara nadaljuje.
Zobozdravnica se pospešeno pripravlja, da mi izdela nov zob. Ja, dolgo traja tole, je bilo vmes še konkretno zdravljenje na vrsti. Zdaj bo kmalu in komaj čakam. :)
Na banki so mi požrli goro časa, energije in volje. Z birokracijo brez konca. Če bi se ta hip imela čas ukvarjati s tem bi zamenjala banko. Pa žal ni časa. Pride na vrsto enkrat po dopustih verjetno. Banka pač ni več nekaj, kar rabiš pri roki, glavnina dogajanja gre iz domače pisarne. Bo pač locirana drugje, bolj kot bližino ali dostopnost pač potrebujem okretnost in prilagodljivost.
Otroke smo razdelili med stare starše. Midva pa potujeva za par dni. DH gre na službovanje, jaz bom šla zraven. Če bo prilika se od tam kaj oglasim, sicer pa naslednji mesec.

petek, 24. junij 2011

Zadnji izdelek

Ves teden je tavelik hodil na predure, da sta s sošolcem dokončala še zadnji šolski projekt.
Iz stiroporja je nastalo tole:

Bravo, fanta!

ponedeljek, 13. junij 2011

Najbolj slastna

Maja in junija imamo pri nas dva praznovalca. Ker spadam med dobre gospodinje ☺  seveda delam tortice že nekaj let sama.
Letošnje so bile do zdaj še najbolj slastne (pa ne da smo jih do zdaj stran metali).
Predstavljam odlično kombinacijo za čokoholike in sadjeljubce:
Nutelina torta z jagodami.
Simpl kot - nutelina torta z jagodami (anede da pasulj ne paše sem zraven ;)).
Biskvit je pripravljen kot za nutelino torto. Torej v pravilnem zaporedju in razmerju pripravimo biskvit iz jajc, nutele, moke, sladkorja dveh sort in pecilnega.
Letos sem pekla v obliki srca.
Prerezani polovici sem namočila z mlekom, debelo namazala s stepeno smetano (ena smetana na eno torto), v katero sem ob stepanju dodala vanili sladkor in potem vmešala koščke jagod.
Biskvit je, ko je spečen, rahlo izbočen na vrhu, tako da je oblika kar klicala po točno določeni dekoraciji. Torta je bila torej premazana s smetano, obložena s polovicami jagod in okrašena z jagodnim listom.
Dobro izgleda, debela plast jagod daje še dodatno sočnost že tako čisto krasni torti, poleg tega je taka dekoracija (v naše primeru enkrat letno konkretna logistična zagata) - enostavna za transportiranje. Če moraš tako torto ali več njih prenesti kamorkoli, je lažje, saj se ji nič ne zgodi tudi če jo samo s krožnikom vred zavijemo v alu folijo (nekako zaradi ene prilike letno ne vidim smisla v nabavljanju dodatnih posod za torto - povem, preden komu pade na pamet, da me o tem povpraša).

Tale fotka je moja. Ne najdem fotke tiste torte, ki jo je posnel sine - tam so jagode lepše zložene :)

Ko bo sezona bo pa taka z borovnicami - ampak okrogla. Brez razloga, saj ni praznovanj do jeseni na sporedu. Ampak prilika se vedno najde.

četrtek, 02. junij 2011

Pri paličnjakovih

Hehe, ata/mama počiva, mularija pa po njem pleza. Kot pri nas. :)


Mladičkov je vse polno. Če koga zanimajo jih z veseljem odstopimo.
Da ne bo kdo mislil, da je to kakšen bavbav - čisto neškodljiva žuželka, ki mirno živi v svojem terariju ali večji posodi, ki potrebuje hrano (listje malin, robid, češnje - za pozimi daš to pravočasno v zmrzovalnik in je kul), nekaj vode in firbce, ki opazujejo nekaj levitev, v odrasli dobi izleže jajčka (je dvospolnik, tako da ni treba ata in mame), ko se začnejo valiti iz jajčka odrasla žival umre. Circle of life.

sreda, 01. junij 2011

677...

... metrov meri Holmer steza.
Ravnokar sem jo obkrožila dvakrat.
V tekaških supergah.
In ja, še sem živa.
In prezadovoljna.
Hvala, DH, da si me zbrcal s sedežne.
Kar milo se mi je storilo za MP3jem. Imam ga že lep čas, za en RD sem ga dobila, pa sem ga uporabljala samo za tek.
Naslednjič gre z mano.
Tokrat sem si samo v mislih pomrmravala enega od komadov, ki me je včasih tudi spremljal na teku. Ravno fajn ritem. Pa še za vajo je bilo - zdaj je pa že "drug mesec". :)