V bistvu ni kaj dosti več ostalo. Morda še nekaj drobcev tega dopusta, predvsem da ne gredo v pozabo.
Precej debat je bilo glede naslednjega kampiranja in letošnje je bilo definitivno zadnje s tako velikim šotorom. Zaenkrat je še doma, tako da če koga zanima konkretno velik šotor, naj se mi javi. Nekaj podrobnosti je tukaj, sicer mi napišite mejl.
Vse večere smo pretarokirali s fantoma. Dobro jima gre, vsakič boljše. Imamo že določen družinski termin, da bomo do naslednjega dopusta več igrali tudi doma. Uvajamo tudi družinski tarok zvezek, da se kdo opogumi in zradira kakšen radlc tudi brez idealnih kart ☺ - sicer se bodo kar kopičili.
Punca je bila neizmerno pogumna. Najprej je brez večjih težav odložila rokavčke in jih zamenjala za plavalnega črva. Poimenovala ga je Mašnica, včasih smo morali biti bolj tiho ob povratku s plaže, ker je bila Mašnica utrujena in je dremala, pa po uspešnem plavanju ji je dajala jabučke. Domišljija pač ne pozna meja. ☺ For the record: rezultat dodatnega vikenda na morju je to, da v prihodnje tudi mašnica ostaja doma. Punca plava zbrez vsega!
Takle dopust je bil za sicer energično petletnico strašno naporen. Si predstavljate, da smo slišali stavek: "Mami, a grem lahko spat?" :D
Zabavali smo se ob življenju v kampu. Od koles različnih stopenj zarjavelosti in dodatkov do otroških vozičkov, predelanih v pripomoček za tovorjenje kupa umazane posode do WCja. Od gospe na sosednji parceli, ki je ves čas pucala (ampak res ves čas) do nekoga, ki je ob popoldnevih vadil karaoke.
Jutranji kapučino s knjigo je bil na sporedu vsak dan. Moram se naučiti italijansko, včasih bi pasalo malo pokramljati s kom.
Trgovina v kampu je bila dobro založena, cene pa proti pričakovanjem zelo sprejemljive. Zdaj, ko smo preizkusili še nič ekstra kamp na severu se nam po tisti trgovini še toliko bolj "kolcalo".
Jedli smo fajn. V italiji se res da dobro najest. Letos so pele foccaccie. Ko se shladi spečem še kakšno doma. Kok je blo to dobro... Pa cela družina se je ornk najedla za ene 8 EUR. Paradajz je fenomenalen. Kakor sem bila vesela domačih se mi je kar milo stožilo po tistih z juga, ko sem jih poskusila. Jebiga, ne more se primerjat pa pika. Burrate - ki smo jih jedli kar tako, posoljene in z malo olivnega olja. Orecchiette pa skuham sama, samo do perja od repe se moram dokopat. Če ma kdo kakšno repo doma, se priporočam. Ni treba cele, bo perje dovolj. Moramo pač probat. :)
Spet, če primerjam s severom, je na jugu vse nekam bolj mirno. Tudi v turističnih mestih. Pa ne vem, ali je to zaradi lokalcev, turistov, mentalitete ali (po vsej verjetnosti) kombinacije - ampak dol je bolj fajn. Manj štantov s plastiko, manj bombardiranja z vseh strani. Bolj luštno je.
Voziti se je pa po Italiji itak fino. Tam se ljudje - peljejo. In spremljajo promet, tako da se načeloma ne dogaja, da potrebuješ deset minut, da avto pred tabo opazi, da je počasnejši in se umakne. Tam se tudi na nekaj tisoč km poti ne zgodi to, kar se recimo pri nas zgodi dvakrat od Razdrtega do Ljubljane - da se recimo cel promet skoraj ustavi, nekaj časa pelje petdeset, potem pa spet steče - brez nekega opaznega razloga.
Mi vsekakor še gremo. Nimamo več kaj dosti neraziskanih kotičkov, bodo pa nekateri po dosti letih spet zreli za ponovitev in podrobnejši ogled. Tako da nas bo Italija videla še velikokrat.
Če se komu da klikati v nedogled, so "javne" fotografije v albumu.
Pred 5 urami
.png)
