Kalabrija (3) - rastline in živali

Kalabrija je zelena, če se za tako južno pokrajino to še tako čudno sliši. Pokrajina je razgibana, hribi so visoki. Sem ter tja se najde zaplata požgane trave. Sicer je pa gozdnata, na hecen način, saj so na 1900 m nadmorske višine še listavci. Obdelana je precej. Nasadov oljk, trte, agrumov, sadja in zelenjave je veliko. Naslednjič, ko nas pot zanese tja (glede na to, kako nam je bilo všeč najbrž res še pridemo) si bomo podrobneje ogledali tudi katerega od nacionalnih parkov, zdaj smo se samo zapeljali skozi enega. Ostali so bolj kot ne na peš, pa bi bilo za kakšnen treking tam okrog fino, da otrokinja še malo zraste. Vsakič znova, ko se vozim tam mimo se mi zdi imenitno, da so ob avtocestah in med obema pasovoma nasajeni oleandri. Beli in v nekaj odtenkih roza. Neverjetno, kako cesta postane bolj prijazna, če je obkrožena s cvetjem. Cvetje imajo ljudje zasajeno po cvetličnih loncih, veliko čudovitih cvetočih grmov smo občudovali ob hišah, v parkih. Spotoma ujeli še marsikaj, pa kaj, ko sploh ne poznam.
Za pokušino:


Z živalmi smo imeli pa zanimive dogovdivščine. Običajne so seveda bile. Martinčki, kakšen komar, v kampu kakšen metulj. Pa kakšna potepuška mačka. V nacionalnem parku Sila smo seveda videli tudi čredo krav in konje. Konji so bili tam kar na prostem. Je kar malo neprijetno lezti iz avta, če te z razdalje dveh metrov opazuje ogromen konj.


Na Stromboliju nas je pa sredi tistih črnih kamnov na plaži našla - pikapolonica.


Zvezda dopusta so bili pa seveda delfini. Na poti na Stromboli je kapitan prijazno naredil nekaj krogov, da jih opazovali, če so že sledili naši ladji. Več kot vredno tistih pet minut zamude.



Se nadaljuje...