Kalabrija (1) - nastanitev

Tole ne bo potopis ampak tematski sklopi. Ker nisem tako pridna, da bi si sproti kaj zapisovala, pisala sem pa vtise v spomin in na fotoaparat in jih spravljala v predalčke.

Pakiranje je šlo brez večjih pretresov, sicer tako, da sem imela sama s sabo (spet) resen pogovor, da naslednjič moramo pa res drugače vse skupaj poštimat, ampak pustimo to. Pot je šla gladko. DH je za volanom kot doma in mu ni problema voziti daleč, mulčki so trpežni, TV, ki ga namontiraš na naslonjalo voznikovega sedeža je krasna reč, tako da smo prvi dan prišli v Cosenzo. Ki jo tukaj mirno spustim, je pa služila svojemu namenu - dobili smo hrano in prenočišče, da smo naslednji dan dokaj zgodaj in dovolj spočiti prišli na cilj - v naš kamp, se utaborili in popoldne že veselo namakali tazadnje v Tirensko morje.
Kamp je bil ena hecna dokaj majhna reč (v primerjavi z mnogimi, ki jih poznamo), ki pa se je izkazala kot odlična. Imajo parkirišče, prostor za prikolice/kamperje, prostor za šotore, stavbo, kjer so z ene strani sanitarije, zgoraj in z druge strani kao apartmajčki, ogromno otroško igrišče, fuzbal plac, animacijski del z barom, bazen, del s "kontejnerji" - kao ene mini hišice, ki so v bistvu služile kot prikolice in dostop na plažo. Bili smo edini s šotorom. Potem so v debelih 14 dneh, kar so bili tam, postavili še par šotorov, ampak vse tako, na kratko. Tja so hodili prespat, morda ostali par dni, tisti, ki so bili dlje, so hodili v APP ali njihove prikolice. Ker smo bili prvi, smo imeli izbiro. Izbrali smo najbolj senčen del.
Takole je izgledala naša "parcela" ob pol enih popoldne. Sine je ravno nekje sredi najine spalnice. Težko bi bilo bolje.


Med štiri borovce smo postavili naš kolos, med ostale razpeljali še vse preostalo: štrik za perilo, ograjco za kuhinjo, plahto nad mizo, dve viseči mreži. Eden od pogledov, zgodaj zjutraj:


Poleg bivanja smo plačali še "kopalno" storitev. Torej koriščenje bazena in marelo z ležalniki na plaži. Na plaži sem jaz mirno samo z brisačo, bazen nam je pa ob valovitih dneh koristil. Fantje so se že šli metat po valovih, za otrokinjo (pa tudi za ostale) je bilo pa kakšen dan prehudo.

Bazen je bil poštiman u nulo. Obvezno tuširanje, obvezna uporaba kopalne kape in bademajster, ki je ves čas budno spremljal dogajanje in ob najmanjši kršitvi piskal. Posledica: bazen, kjer je voda čista, kjer je red in se ne bojiš, od kod bo tebi ali kateremu od mladičev kdo priletel na glavo. Bazen je bil glede na kapaciteto kampa ogromen. En manjši je bil namenjen otrokom, voda je bila otrokinji recimo do prsi. Drug del je bil v L, en del konkretno globok, en del meni do prsi, tretji del stopničast, pa na sredini je imel en otoček s slapom in jacuzzi mehurčki.
Za začetek ena fotka, posneta od otroškega bazena. Kopajo se samo naši mulčki. :)


Plaža počiščena sproti, vsaj del, ki je pripadal kampu. Vse, kar je morda prineslo morje je plažni bademajster sproti pospravljal. Skrbel je za stole in ležalnike, budno spremljal plavalce, skrbel za zastavo, ki je opozarjala na nevarno plavanje. Res, oba si zaslužita pohvalo za svoje delo. Un s plaže tudi za izgled... ;) (Saj DH to že ve, no)
Takole je izgledala, od daleč, od blizu, iz kampa in "klasično":


Tam je bil tudi animacijski team. Vsako dopoldne na bazenu/plaži, med siesto pavza in tišina, popoldne spet na bazenu/plaži, zvečer na odru. Mulčki so imeli zjutraj delavnice na otroškem igrišču, zvečer ples, karaoke, neke družabne igre, ni da ni. Ljudje hodijo tja na dopust in se po cel teden ne premaknejo iz kampa. Jaz tega sicer ne razumem, ampak nekaterim očitno ustreza. Pa prav nič jim ni manjkalo.

Sanitarije po kampovsko - malo razlupane, ampak večkrat dnevno temeljito počiščene. Tudi ljudje niso bili taki nemarneži kot se rado zgodi ampak si kadarkoli prišel pomivat posodo in je bilo korito čisto, brez ostankov hrane ipd. Topel tuš sicer plačljiv, ampak več kot odličen. Itak ga nismo rabili, saj smo se po kopanju v bazenu ali na plaži stuširali kar tam. Za glave našamponirat smo šli pač po žetone.

Mi smo ta kamp izbrali predvsem zato, ker je bil po naših merilih - torej s plažo in senco pa blizu neke normalne ceste, da lahko letaš okrog. Izbrali smo več kot dobro. Hvala bogu, da nisva lezla na rt Vibo Valente, kot sva sprva mislila, ker bi bili vsakič sptroti skozlani po tistih ovinkih. Tako smo bili pa 6 km ravne ceste stran od AC. As good as it gets, res. Poleg tega se je tudi vremensko izkazal kot super. Bili smo ob morju sredi ravnine. Povsod nad okoliškimi hribi (ki jih v Kalabriji ni malo) so se ves čas po malem nabirali oblaki. Mi smo imeli pa ves čas jasno.

Porta del sole, pridemo še, če nas pot zanese mimo.


Domek, ki smo ga postavili za dopust je bil torej postavljen tako kot je treba in tam, kot nam je bilo všeč.
Sledilo je počivanje, pohajanje, raziskovanje, okušanje.

Se nadaljuje...