Najboljša izdelovalka tiramisuja ☺

Ne, ne, nič se ne hvalim. Sandra je tko rekla. Ena bolj prijaznih stvari, kar sem jih slišala zadnje dni. Kar ni čudno, saj itak, kot je Otrokinja obrazložila babici, "cel dan sedim v pisarni in nekaj vadim, ker imam izpit". Tako da sploh ni kakšnih realnih možnosti za medčloveško interakcijo. Še dobro, da mamo internet, imam vsaj občutek, da vsake toliko malo pokukam med ljudi. ;)
S tiramisujem je tak hec kot z marmelado. Nekaj dobrega ampak čisto prezapletenega, da bi se človek lotil doma. NOT!
Tiramisu je simpl. Čist simpl. Samo taprav recept moraš met. Tisti hip, ko sem v eni majhni knjižici, ki sem jo spotoma uplenila v eni nemški knjigarni in nosi naslov Dolci - Desserts aus Italien zagledala recept, sem vedela, da je to - to. In ja, dober je. Ful dober.

Za posodo v velikosti A4 papirja potrebujemo:

6 jajc
6 žlic sladkorja
2 vrečki vanilijevega sladkorja
4 žličke naribane limonine lupinice
500 g mascarponeja
močno črno kavo (ohlajeno)
bebi piškote
navaden kakav (grenek)

Rumenjake zmešamo z vanilijevim in navadnim sladkorjem v svetlo rumeno kremo. Dodamo limonino lupinico. Mascarpone primešamo po žlicah. Previdno vmešamo še trd beljakov sneg.

Piškote na kratko pomakamo v kavo in jih polagamo na dno posode. Pokrijemo s polovico kreme in postopek ponovimo. Pred serviranjem potresemo s kakavom.

Moje opombe:
Ne vem, koliko piškotov in kave se potrebuje. V moj pekač gre v eno plast 15 piškotov. Ampak to je odvisno od posode. Kave je treba kar ene 4 dcl.
V originalnem receptu je kavi primešanjega nekaj vinjaka ali konjaka. Jaz to spustim, je namenjeno samo aromi. Že tako otroci jejo tole kavno varianto. Ko so bili res čisto majhni so dobili svojo mini porcijo - isti postopek, le da so bili piškoti namočeni v kakav in tiramisu potresen z Nesquickom.
Lepše izgleda, če s kakavom potresemo tik pred serviranjem. Razlike v okusu ni zaznati.
Pri nas je tiramisu večkrat na sporedu odkar sem mascarpone odkrila v Hoferju. Kjer je dober in ne tako pošastno drag kot drugje.

Kot vsaka stvar pa ima tiramisu tudi svoj minus. Ne moreš ga takoj jest. No, lahko, ampak ni tako dober. Najboljši je malo uležan, da se fino prepoji vse skupaj. In fino mrzel. Takrat ga tudi prehitro zmanjka, da bi ga uspel poslikat posutega s kakavom ali v kakšnem prečnem prerezu.