Veliki tradicionalni vsesosedski piknik

Prva sobota v septembru. Zasedena. Vsako leto. Imamo namreč piknik. Sosedski piknik.
Začelo se je lani, ko smo se priselile tri družine. Dve na novo, mi ponovno. Z novimi smo se spoprijateljili, ker pa niso poznali nobenega od sosedov, so dali idejo, kaj pa če bi mi, "tanovi", povabili še "tastare", da se spoznamo? Naredimo piknik? In smo ga.
"Staroselci" so bili strašansko veseli povabila. Imeli smo se fino, prinesli so nam ljubka darila za dobrodošlico, tako je bilo luštno, da smo že lani določili, da bo to redno, enkrat letno, izbrali smo prvo septembrsko soboto. Z dopustov smo že, saj morajo otroci v šolo, toplo je pa za piknik tudi še dovolj.
Očitno je bil lanski piknik res tak zadetek v polno, da so nekateri že v avgustu spraševali, kdaj bo piknik, da splanirajo še ostale septembrske obveznosti. Ker tega pač ne gre zamuditi. Bilo nas je 40, vseh starosti, najstarejša gospa je štela 89 let. Zraven sem prištela še tistega, ki je letos še pikica v maminem trebuščku, naslednje leto pa bo tudi - sosed. Še ena mlada družina namreč pride kmalu v sosesko.
Lani smo tanovi povabili vse ostale, letos smo zbrali prispevke za meso, pijačo in preostale piknik potrebščine. Poleg običajnega piknik repertoarja, sestavljenega iz aperitiva, ričeta, mesa za žar ter ustreznih količin vina in piva se je tako nabralo še nekaj odličnih solat, pladnji domačih piškotov in potičk, zabojček grozdja, mlada koruza, kuhano vino... Vse za rajanje pozno v noč.


Rajanje sta želela prekiniti dva dogodka.
Prišla je nevihta. Hm, toliko o možnih rahlih padavinah na severu države... Ne vem, nekdo ne ve niti kje je sever niti kaj so rahle padavine. Nevihta je pregnala velike otroke k nam, male otroke k drugim sosedom, tri starejše gospe domov, ostale pa v eno garažo. Ko se je zlilo smo seveda nadaljevali.
Prav tako nas ni ustavila policijska patrulja, ki so jo poslali, predvidevamo, iz bližnjega bloka. Češ da povzročamo hrup in da smo zaprli cesto. No ja, ura je bila nekaj čez osem zvečer, ko sta prišli dve policistki, nas po uradni dolžnosti opozorili glede hrupa, ugotovili, da zaprta cesta ni prekršek, saj je označena kot "dovoljeno za stanovalce", ki pa smo bili vsi prisotni. Že imamo načrt za naslednje leto, kako bomo postopali v tem primeru.
Vsi smo bili zadovoljni z razpletom. Piknik, ki traja dvanajst ur je kar naporna reč.
V nedeljo smo počivali, rahlo mačkasti smo ob kavah izmenjali še posodje, ki je pristalo v napačnih kuhinjah, pogledali nekaj slik, predebatirali nekaj stvari za prihodnje leto in ugotovili, da je - lepo biti sosed. Kako nič slovensko, ne?