Pogumna otrokinja

Otrokinja je bila danes operirana. Evo, to je to. Zdaj pa od začetka.
Na podplatu je iz nečesa, kar je bilo na dopustu videti kot nedolžna praskica, zrasla ena čudna trda boleča tvorba. Menda granulom. Hja, sem mislila, da je to problem zob, pa očitno ni samo to. Zdravnica je dala napotnico za kirurga. V torek ob prvem obisku je bila po nasvetu pediatrinje tešč. Pa so se odločili, da počakajo do petka, če ne bo bolje bo v petek pod lokalno opravljen postopek. Danes zjutraj so sprejeli odločitev, da bodo operirali pod narkozo, ker je še majhna. Juhej, cel žur je imeti doma otroka, ki je jedel ob osmih in do dveh ne sme jesti in piti ničesar. "Mami, lačna sem". "Vem, ljubica, ampak ne smeš jest." WTF?
K sreči je šlo na bolje. Kot obljubljeno sva bili na vrsti takoj ko sva potrkali na vrata. Med postopkom priprave sem bila še zraven, spremljala pogumno punco, ki se je tam čisto lepo pogovarjala in hecala z vsemi. Vse pohvale ekipi, ki iz hudo resnega dela znajo narediti toliko heca, da je pacientom bolj prijetno. Sva spoznali metuljčka, ki je priletel na rokico, potem so mu naštimali gate, da ga ne bo zeblo, nazadnje so ga pokrili z deko, da ne bo ušel in mu dali za pit najprej vodo in potem mleko. Ko je zaspala, so me poslali ven. Po neskončno dolgih petnajstih minutah so jo, še malo zadeto, pripeljali ven. Ena ura crkljanja je bila dovolj, da se je pokazalo, da je dete OK in sva šli domov.
Ona s krasno obvezo in čeveljcem, ki ga je spretna sestra naredila iz tistih cunjastih copatkov za v operacijsko dvorano. S pentljo seveda. :) Modro. Očitno tako imenitna reč, da sploh ni komentirala, da bi rajši roza. In seveda je obleko iz tiste mrežice za čez povoje dobil tudi poni, ki je šel z njo. Blazno nobel. :)


Otrokinja je zdaj, kot se spodobi, zvezda dneva. Dedi in babi sta jo presenetila s Smarties bonbončki. In to ne s tamalo škatlico, kakršno ponavadi prineseta, ampak si je prislužila taveliko. In mi mignemo na vsak ukaz. Zdaj namreč ne gre peš niti tja, kamor gre menda še cesar.