Stvar je taka, da majchini ne "plažijo". Kar pomeni, da ne odtovorimo navsezgodaj zjutraj na plažo kup brisač, kopalk, rokavčkov, šotorov, dežnikov, igrač, krem za sončenje, branja in nekaj obrokov, da bi preživeli dan na obali in pod večer odtovorili vse skupaj nazaj. Majchini gredo na plažo namočit tazadnjo v vodo, se na obalo posušit, potem pa v senco, praviloma pred šotor, lepo uživat v udobju viseče mreže in hladnega piva. Čemu torej torba?
Majchini poleg tega, da ne znajo preživljati dni v obračanju na plaži tudi ne znajo biti hudo dolgo pri miru. Tak bo tudi letošnji dopust - prva dva dni počitek od poti in gužve zadnjih dni, potem pa kroženje po italijanskih prstih, kamor nas bo pač zaneslo. Ker tudi med potjo potrebujemo malo osvežitve se seveda večkrat vržemo v vodo tudi spotoma. Po ustaljenem postopku, torej plavat, se posušit in dalje, pač ne v senco ampak v avto. Ker nas je dosti in ker kljub kratkemu bivanju na plaži potrebujemo kakšno brisačo, kopalke in rokavčke, rabimo torbo. Ker tisto vlačenje vsak nekaj v roki ne pelje nikamor. Pa ker sem v iskanju enega drugega blaga zagledala točno to, ki je kar klicalo "me, me, me, pick me", kot osel v Shreku. Seveda sem ga kupila. In sešila torbo. Malo me je zaneslo in je ogrooooomna. No, pa saj je tudi nas dosti. Pa DH je velik in močan, hihi.
Tadaaaaam:
Priročno. Bravo.
OdgovoriIzbriši