Dete nima več gipsa. Kar mu je všeč. Ima strogo prepoved kakršnekoli igre z žogo in vožnje s kolesom, dokler ne bo mogel popolnoma iztegniti roke. Kar mu ni všeč. Lahko pa hodi plavat. Kar mu je všeč. Pod črto: vse je kul.
Dan po drami tudi zadnjega mladička Kosovih ni bilo več. Škoda, rada sem jih opazovala.
Dolga poletna krila in obleke so genialen izum. Včasih jih lahko poimenujemo danesjeboljhladnojutro ali bomčezkakšendanpopuliladlake pa najbrž še kaj.
Kako veš, da so otroci zrasli? Ja, po vedno prekratkih hlačah itak. Ampak tudi takrat, ko imajo otroci mobitel, po dobrem tednu še vedno in to brezhibno delujoč, ko imajo svojo knjižnično izkaznico in vse v zvzei s tem sami popedenajo in ko odpelješ otroka v vrtec in prideš v službo v belih hlačah. Ne v belih hlačah z odtisi podplatkov ali v belih hlačah s kakšno majhno umazano rokico ali v belih hlačah s kakšnim poslinjenim poljubčkom od tistega zadnjega "še enga lupčka mami" na vratih igralnice.
Orehov polžek zjutraj lahko polepša dan. Njami.
Pojedli smo prve tri domače bučke. Na žaru, z nekaj olivnega olja in provansalskimi zelišči. Njami še enkrat. Načrtujem tudi tiste večje, upam, da bodo zrasle do jeseni. Sine namreč naravnost obožuje bučne mafine (no, ostali jih pa tudi ne gledamo samo od daleč).
Uspevajo celo sončnice. Tiste, ki sem jih dobila za na okno so v prostoru skoraj žalostno preminile. Premaknila sem jih ven. Zdaj delajo nove cvetke. Tiste štiri, ki jih je otrokinja dobila v majcenem lončku namesto rožic ob darilu, so pa zrasle čez glavo. Cvetov še ni, bodo pa.
Avto ima končno poletne čevlje. Hja, če bi meni kapnilo, da se dnevno vozim točno mimo vulkanizerstva bi zrihtala že prej. Naslednji korak: bremze. Mora bit vse na kupu, ne? In to ravno pred dopustom... Ehja. :(
Polna glava kitk je genialna frizura za poletne dni. Neeee, jaz ne, otrokinja ima spletene. Bitke ob razčesavanju s sladoledom popackanih las so tako zmanjšane na minimum.
To-do seznam pred dopustom je doooooooolg in raznolik. Potrebno bo urediti kup dohtarjev, papirjev, službenega in domačega dela, da o pakiranju ne govorimo. Smo pa naredili kljukico za spalko in armafleks za otrokinjo. Se ji tako dobro zdi, da je spalka lahko celo oranžna - kljub temu, da je otrokinja zaprisežena rozaljubka.
Imamo pa že bolj natančno določeno lokacijo. Še pravi camp izberemo, pa smo zmagali.
petek, 9. julij 2010
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
.png)
Iha, oranžna spalka. Jaz bi tudi :)
OdgovoriIzbrišiPri nas bučke nočejo in nočejo rasti, kumare pa smo že hrustali. Žalostno dejstvo je tudi, da ni sončnic nikjer (imam na sumu par kosov, ki se veselo pase po moji gredici ali pa tiste navadne pastirice, ki skačejo in migajo z repki). Skratka, sončnic, ki so bile lani krepko nad 2 m višine, letos ne bo. Sladki grah je rekel, da je dovolj produciral in je počasi začel ugašati. Nič hudega. V ponvi smo ga skupaj s korenčkom na maslu ali pa s sojino omako nekajkrat hrustali, pa tudi v zmrzovalniku ga je nekaj za zimske dni. Paradižniki kljub neobetavnemu začetku očitn bodo, prav tako zelene paprike. Korenček pa je že tik pred tem, da ga bomo grizljali. Še malo, še čisto malo. Prav kmalu bo cvetela budleja, en mojih najljubših grmov. Babičini vrtnici, ki sem jih spomladi dobila v obliki dveh ne preveč obetavnih palčk in jih zataknila na gredo med timijan in vetrnice pa cvetita - rdeče, dišeče :)
Lepo bodite.