Fina sobota

Včerajšnja sobota je bila prav fajn.
Jutro je prineslo nekaj miru, pred domačim živžavom sem prišla do kave in malo knjige.
Potem smo se zelo pogumno DH, Otrokinja in jaz s kolesi odpravili v mesto. Kar je bilo prav imenitno. Dokler smo bili na kolesih. Ko smo stopili dol sicer malo manj, ampak velikih duhov to ne moti. Pot je bila zabavna. Tja grede je Otrokinja ves čas prepevala Majhne slončke. Saj veste, tisto, ko se je en majhen slonček pozibaval na drevesu na pajčevini, ko je ugotovil, da stvar je zanimiva, je poklical še enega slončka in potem sta bila dva, ki sta se pozibavala... Jaz sem držala malo varnostne razdalje, da sem se lahko izgubila v svojih mislih - brez slončkov. Ko sem se jima pri Moderni galeriji spet pridružila jih je bilo že triindvajset. Bogi DH... Nazaj grede so me razveselili mladci, ki so se do gat slečeni namakali v enem od tivolskih vodnjakov. Neprimerno? Seveda. Zabavno? Prav tako. V tisti vročini jim itak ne moreš zameriti, pa, konec koncev, če ne delajo škode najbrž ni hudega. Na kolesu sredi dneva mi je najprej prišlo na misel: "Jaz bi tudiiiii".
Dopoldne je prineslo točno tisto, kar smo si želeli. Sladoled v Čopomani. To je tista majcena reč pod McDonaldsovimi stopnicami na Čopovi. Sladoled je božanski. Okuse malo menjajo, tako da nas marsikdaj preseneti kaj novega. Včeraj sem z užitkom polizala čokolado z rožmarinom in sivko. Tisti, ki se je to odločil zmešati skupaj je - car. Druge besede ni. ;) Sprehod ob Ljubljanici je itak vedno fajn. Sem se morala kar strinjati s tisto ugotovitvijo o Ljubljani, ko so jo objavili med Top ten summer cities. "You'll discover all the charm of Prague but without the crowds". Obiskala sem še Majdo na Art Marketu, malo sva poklepetali, jaz resno razmišljam o nakupu ene njene verižice, pa veraj, ko sem bila v družbi, ni bil pravi trenutek. Najbrž mi bo tisto prinesel kakšen dobri mož konec leta. DH se je navduševal nad prikazovalniki na avtobusnih postajah ter nad aktivnimi usmerjevalniki za slepe na prenovljenem pločniku tam, kjer je Art Market. On pač opazi take stvari. Otrokinja pa je, kot ona pač počne, neprestano govorila. Potem smo se sprehodili še do Mesarskega mostu, si pogledali to najnovejšo pridobitev, v bližnjem vrtu v globoki senci popili še eno kavo in se počasi odpravili domov.
Doma sem se malo hecala s fotoaparatom po vrtu. Sončnice so vzcvetele v teh dneh. Paradižniki uspevajo, prav tako bodo obrodile spomladi potaknjene maline, pridelali smo tudi eno borovnico. Na ameriškem slamniku so se pasli čmrlji. Do kolen posuti s cvetnim prahom, požeruščki. Pospravila sem boranjo, da naredim prostor za nove buče. Za jesen bom posadila tiste velike rdeče, hokaidi so, če se ne motim. Za mafine. Pa kakšno župco. Pa še kaj bomo skuhali iz njih.


Pojedli smo bučne polpete. Njami.


Pred dežjem smo ušli v hišo, zvečer sva si z DH po dolgem času privoščila film. Uninvited. Sama ga ne bi nikdar izbrala, pa mi ni žal, da sem se pustila prepričati. Je bilo zanimivo.
Fina sobota, ki je prinesla simpatične dogodivščine pa še ohladitev za povrh. Da smo nabrali moči za nedeljo, ki bo žal bolj delovna. Hiška Šiška RES rabi luči. ;)