Zmaga!

Drugače se ne da poimenovati tega posta. Na sončno nedeljo, ki ni bila le nedelja ampak malo bolj posebna nedelja sem tudi počenjala malo bolj posebne reči. Vstala kot za v službo. Pozajtrkovala, sama, lepo v miru. Kruh, debelo namazan z maslom in prelit z akacijevim medom (tri kose), zraven kozarec pomarančnega soka in konkreten kapučino. Ob knjigi, seveda. Ne gre vendar nekaj minut miru in tišine kar pustiti mimo, ne... Potem pa - veselo na delo.
Pospravljati v staro stanovanje, da so bile še zadnje škatle pripravljene, ko so prišli fantje s selitvenega servisa. So odnesli, naložili in v Hiški Šiški raznosili, kamor smo želeli. Rezultat? V stanovanju je še nekaj vrečk, ki sodijo v kontejner, nekaj osamljenih kosmov prahu po tleh, ki so se posvaljkali s hrbtnih strani omar in podobnih slabo dostopnih kotov, nekaj reči, ki so se našle ob umikanju še druge vrste omar (npr. moji "jebozovni" škornji, ki so že pred časom izginili neznano kam in jih nisem nikjer našla - hmmm, pridejo na vrsto enkrat te dni) in še nekaj nebistvenih malenkosti. V Hiški Šiški je trenutno pravi kaos. Premoremo eno neprehodno garažo ter nepregledno množico škatel v "poslovnem delu". Moja ustvarjalnica? Ha, ha, šala dneva. Trenutno je to družinsko skladišče. O mizi niti sanjati ne morem, če se zelo potrudim in preložim nekaj škatel lahko noter morda postavim kakšen stol(ček).
Pa bo ustvarjalnica, ja. Nekaj včeraj pridobljenih pripomočkov že čaka v njim namenjenem predalu. Komaj čakam. Tile moji ustvarjalni navdihi so botrovali tudi kakšni dodatni škatli reči, ki sem jih imela sicer namen zavreči, pa so zdaj našle pot v Hiško Šiško. Bodo poskusni zajčki za moje ustvarjalne domislice. Cel kup jih imam in komaj čakam, da se jih lotim. Zanimivo, koliko reči je popolnoma uporabnih, če potuhtaš, kaj se da iz njih ustvariti ali pri čem so lahko v pomoč. Nenazadnje jih še vedno lahko zavržem, ne...
Popoldne sem preživela ob dobrem kosilu (hvala, DH), počitku po kosilu (hvala, družinca, da ste mi dali mir), potem pa v prijetnem druženju s starši, ki so se oglasili na kavi in s sosedi, s katerimi smo kavo potem še podaljšali v večer, pripravili večerjo, odprli eno buteljko in se nasploh imeli strašno luštno.
Zvečer sem celo uspela pospraviti nekaj škatel, razporediti reči po policah. Ko v miru in tišini kolutkam nazaj po dnevu, se zdi jutro že zelo daleč. Veliko se je zgodilo. Veliko lepega, dobrega, uspešnega. Dober dan je bil.