Ta vikend je bil nekaj posebnega. Načrtovan že pred časom, izveden nekoliko drugače kot je bilo sprva mišljeno, ampak se je izkazal kot ne le nekaj luštnega ampak tudi kot nekaj zelo koristnega. Smučarski odklop s puncami. Najbrž ni potrebnih kakšnih posebnih podnapisov, ne? 48 ur uživanja, smeh in debate, heci, ki bodo ostali še za dolgo, scrabble in bandidos (oboje v množini)...
Smučanje si zasluži malce več komentarja. Občasno sem smučala BC (before children), sledilo je debelih deset let premora, ena smučarska sobota lani in tale vikend. Zdaj so otroci zrasli, Hiška Šiška je tudi zrasla do zadovoljive mere, zdaj definitivno pride na vrsto smučarija. Tudi če bo oprema samo sposojena (kar se je pri meni ta vikend izkazalo kot prav imenitna reč), samo da gremo. Saj ko sem doma niti ne pogrešam takoooo zelo tega občutka. Ko pa tam stojim na vrhu zasneženega hriba in gledam v dolino, še posebej pa takrat, ko odvijugam navzdol, mi pa nemalokrat po glavi švigne misel "pa kako sem bila lahko tako dolgo brez tega"? Tisti neponovljiv občutek svobode, ko ni ničesar, samo ti, smuči, sneg in veter v laseh. Občutek, ko ni nikjer nikogar, ko si samo ti in vse je čisto prav in čisto tako, kot mora biti.
Zakaj zeleni vikend? Med kofetkanjem, ki smo si ga sveže stuširane privoščile po prvi rundi, sta me v razmaku nekaj minut našla dva SMSa - "ej, a ti veš, da si dobila predpasnik?" Uau, noro! Majin predpasnik? Tisti lepi zeleni predpasnik z marjeticami bo moj? Kar nisem mogla verjeti. Takrat se je nasmeh samo še malo bolj razširil, mimo je pa priletela misel, da je ta vikend res v znamenju zelene barve. Najprej jakne, potem predpasnik... Danes sem seveda novico prebrala še v živo pri Maji, se ji javila na blogu in ji poslala naslov.
Jakne? Jah, našle smo se tri in imele smo - zelene jakne. Tako popolnoma enako zelene, da sem po pomoti enkrat tudi zašla v jakno, ki ni bila moja - kar se je izkazalo takrat, ko sem iz žepa potegnila napačno mazilo za ustnice. :)
Mobitel ni ravno idealen za slikanje (danes sem zelo dobre volje in ne bom niti napisala, da je zanič), prav tako svetloba ni bila najbolj prizanesljiva, za občutek pa bo.
Če na podlago iz zelenih jaken, ki je služila marsikateremu smehcu ta vikend damo čudovit zelen predpasnik, ki mi je očitno namenjen, vikend v naravi (kljub temu, da na smučiščih kljub visokim temperaturam ni bilo drugega kot sneg) in dejstvo, da je danes prvi pomladni dan, tej objavi ne morem dati naslov drugače, kot - zeleni vikend.
Vikend, ki je napolnil baterije nazaj na normalno raven, kar je bilo po prekurjenosti zadnjih mesecev hudo potrebno. Hehe, saj vemo, kakšne so Ikeine baterije za polnjenje, ne? Zelene vendar :D
nedelja, 21. marec 2010
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar