Nov začetek - misel dneva (3)

Nula deset je prineslo tudi nove odločitve. Dve zgodbi sta dobili svoj zaključek. Obe zato, ker sta se izpeli, ker nista več dali tistega, kar bi bilo pričakovati, ker je bil enostavno čas, da grem naprej, drugam. Ena zgodba, ki se je zaključila, ni niti življenjskega pomena niti nima nekega neposrednega nadaljevanja. Druga zgodba pa ima nadaljevanje, katerega se pišejo prve črke, tako da nimam pojma, kako se bo zgodba zasukala. Računam pa na najboljše. Kar nekaj časa po tem, ko sem sprejela najpomembnejšo odločitev, sem našla še eno knjigico. Ki me je v pravilnost odločitve še bolj prepričala. Zato vam ob začetku leta namenjam nekaj misli iz knjigice Prvi sončni žarek avtorja Petra O'Connorja. Knjižica mi je, kot mnoge pred njo, "pomigala" s police v knjižnici, sposodila sem si jo in jo prebrala na dušek.

Ko sem začel potovati, so ljudje govorili enako, a podobno kot danes je bil edini razlog strah. Misel na tako spremembo je bila preprosto preveč zanje. Sprejeli so lagodje utečenega življenja in tudi tisto, česar niso marali. Nesrečno življenje, ki so se mu privadili, je bilo veliko manj zastrašujoče kot misel na lepšo prihodnost, ki nosi v sebi tveganje in soočanje z neznanim.

Vedno bo nekaj, česar ne boš mogel obvladati, a resnično ti bo spodletelo le, če boš doolil, da te odvrne od namere, da bi sploh poskusil. Če ničesar ne tvegaš, ničesar ne dobiš. Bolje je poskusiti in ne uspeti kot živeti z zavedanjem, da si se bal poskusiti.

So ljudje, ki vse življenje ničesar ne poskusijo, ker se bojijo, da bi jim spodletelo. Ne sprevidijo, da pogumni sicer res ne živijo večno, oprezneži pa sploh ne živijo.

Majcha je poskusila.