Drobižki (11)

Dobila sem bitko s časom. Kar trenutno pomeni, da sem eno zadevo pravočasno zaključila in oddala. In ta hip uživam rahlo zdelan, a prost večer. Beležim dokaj intenziven delovni vikend, tako da bo v bližnji prihodnosti kakšen sicer delovni dan namenjen več prijetnim stvarem kot običajno. O boju s časom še spišem eno objavo, samo pravi trenutek moram ujeti. Se ravsava že en čas. In čedalje bolj zmagujem - jaz.

Omislili smo si možnost ogleda TV programa za nazaj. To, kar se mi je sprva zdelo "kr neki" se je izkazalo zlata vredno. Kar na lepem so večeri manj stresni. Mularija še ni v postelji? Pa kaj, bova film pogledala malo kasneje. Ker meni ni pomoči oziroma ga ni filma, da jaz zvečer ne bi zaspala zraven, sploh če se začne bolj pozno in če zraven ali tik prej kaj prigriznem, zdaj vsaj kakšno stvar pogledam do konca. Pa četudi šele naslednji dan. Največ pa pomeni to, da lahko naprej prevrtiš oglase. Ste vedeli, da oglasni blok med filmom, ki je na sporedu v soboto zvečer na komercialni televiziji traja cca 6 minut? Z DH rada gledava filme. Drugih stvari (razen kakšne dnevno informativne oddaje) ne gledava. Na račun tegale sva zadnjič v celoti ujela en fin češki film, lahko sva si ogledala eno super francosko mini serijo, ki so jo dali na spored ob nemogoči uri (v nedeljo zvečer krepko po 23h - hmmm). Včeraj sem po celodnevnem letanju lahko pogledala nedeljski film, ker so bili ponedeljkovi kr neki - in je pasalo...

Doma smo zdesetkani. No, kakorkoli se temu reče - dva od petih sta zdoma. Se kar pozna. Eno dete je v šoli v naravi, DH službuje po širši domovini. Mi trije se bomo imeli pa v bistvu zdaj, ko sem jaz najhujše stvari podelala, čisto fino.

Z malim greva v kino - dobila sem namreč dve vstopnici za ogled filma o Nikcu. Če ne poznate knjig o Nikcu (M, hvala, da si nas spoznala z njimi že pred leti), vam jih toplo priporočam v branje. Take fletne brezčasne vragolije malih šolarjev. Pri Didakti jih imajo cel kup. Pa v knjižnicah tudi, seveda. Če bo film pol toliko zabaven, kot so knjige, si obetam fino zabavo, popoldne bo pa luštno že zato, ker greva v dvoje nekam sama. Bova šla še na tortice ali kaj podobno finega.

Z otrokinjo imava nekaj šivanja v načrtu. Nekaj zanjo, nekaj za eno darilo, nekaj še dolgujem... Mene tudi žuli eno blago, ki sem ga kupila že lani, pa če kmalu ne sešijem tistega krila, bo zima mimo in potem se bom lahko samo še pod nosom obrisala za njo.

Dokončali smo prvi prostor v Hiški Šiški. Sobica od otrokinje je, sicer nekaj prej kot načrtovano, a nujno potrebno dobila pisalno mizo, tavelik stol, zavese in predalnik za pod posteljo. Ostali prostori pa še čakajo na vse tiste malenkosti, za katere ponavadi zmanjka časa, energije, denarja ali poljubne kombinacije vsega.

Huferka raztura. Ponarejeni čokoladni mousse sem našla preko M, ga preizkusila in - mmmmmmmmm. Oblizovali smo se vsi, zadane na polno (res ni treba velike porcije). V hladilniku se strašno strdi, ampak če daš ven, da se ogreje nazaj, postane spet kremasto. Enostavno - genialno.