Šli smo peš v mesto, lepo skozi Tivoli, po Čopovi do Tromostovja, pa potem proti tržnici, kjer nas je povabila vzpenjača. In nas odpeljala na grad, kjer smo si privoščili potikanje po grajskem dvorišču ter seveda povsod okrog. Spremljalo nas je sonce, tudi luna, našli smo nenavadna znamenja, vrisana v travo in se, seveda, ves čas neizmerno zabavali, naletali, naregljali in nasmejali. Vrnili smo se po isti poti, kar peš.
Pogled proti Hiški Šiški:
Otrokinja je zdržala brez težav, čeprav to ni tako majhen podvig. Si je pa doma seveda prislužila risanko. Na sedežni sva se ji z namenom nekaj minut počitka pridružila z DH. In se zbudila čez kakšno uro, sama, ob veseli spremljavi Pujse Pepe. Hmmm...
Fajn. Taki, neplanirani izleti znajo biti itak nekaj najlepšega. :)
OdgovoriIzbrišiNo, saj no.. mi pa rinemo na Primorsko v meglo, namesto, da bi v Lj ostali :))))
OdgovoriIzbrišiHmm.. kdo torej ni zdržal pohoda? :)))
Super! Potikanje po Ljubljani v primernem vremenu zna biti zelo prijetna aktivnost, sploh, če je vsa družina skupaj.
OdgovoriIzbrišiPonavadi se spontano zgodijo najboljši dogodki - taki, ki nam še dolgo ostanejo v spominu in verjamem, da ste na vašem pohodu uživali.
OdgovoriIzbriši