sobota, 9. januar 2010

Deset let

Pet let nazaj sem nekam napisala tole:
Vse se je začelo z izostankom menstruacije. Prvi mesec po tem, ko sva "nehala pazit". Presenečenje št. 1. Potem sem šlampasto prebrala navodila na Clearbluju in sem iskala dve črtici v prvem okenčku. :-) Presenečenje št. 2. Potem pa so se kar vrstila. Ko po dobrem mesecu nosečnosti nisem več zapela nobenih kavbojk pa ko sem jedla po šestkrat na dan in mi še ni bilo dovolj. Pa poslušanje srčka pri G. Pa ko je prvič zabrcal - ob enem kozarčku rdečega vina nekje v Provansi. (Se vidi, da je na pol Štajerc :-)))). Pa da imaš 18 kil viška lahko praktično samo v trebuhu. Pa ko se je najavil neke noči, po krasnem praznovnaju 80. RD mojega dedka. In prikukal na svet po treh urah precej redkih popadkov. Takrat je bilo presenečenje še za vso žlahto - ja kako imate že sina, če pa smo še sinoči skupaj sedeli. :-))) In smo ga dobili. Danes pet let nazaj.
Potem so šla presenečenja še hitreje. Pa previjanje, hranjenje, crkljanje, krči, zobki, laski, prva žlica, prvi padec s postelje (ja, otrok se zna obrnit :-)), prva vročina, prvi korakci, prvi rojstni dan, prvič v vrtec (pred prvimi korakci), prvo kampiranje,.. Vsaka izkušnja s tistim malim bitjecem je bila nekaj posebnega.
No, in danes šteje tisto malo bitjece pet let. In ni več mali ampak je en prav odrasel fantič, nabrit ko šus in brhten za dva, pa na hece, pa samostojen, pa vse ga zanima. Tak čist taprav. Pa tak čist moj.
Presenečenj pa še vedno cel kup. So dobra in manj dobra. Med dobra sodijo vsa znanja, ki jih osvaja z neverjetno lahkoto, pa vse domislice, ki jih deli z nami, pa vsa nepričakovana cartanja, pa objemi in poljubčki in "rad te imam"-i, ki pridejo kar tako, šc izza ovinka, pa razmišljanja, ki so včasih zelo resna. Je recimo razmišljal o tem, kako umremo in je ugotovil, da lahko popijemo strup ali pa nas kdo ustreli ali pa nas gnuji pohodijo. :-) Med malo manj dobra pa recimo presenečenje, kako daleč se lahko pokaka, ko je med plenicami, pa koliko drobtin lahko sproducira iz enega samega majhnega piškotka, pa da se mulc lahko dere tričetrt ure skupaj, če gre pri napačnih vratih v avto. Je pa dobrih dosti več. Tista manj dobra so pa zdaj že smešna...
Eno od voščil, ki smo ga prejeli ob njegovem rojstvu (nedolgo tega sem ga med pospravljanjem spet našla) mu je zaželelo dobro prebavo, neboleče zobke, prijazne tovaršice, fajn punce... Takrat sem si mislila: joj, pa kje je še to. Ja pa smo tam. Prebava je bila precej boleča, pa je šlo mimo. Zobki so bili bolj pozni, ampak čisto neboleči. Tovarišice so bile do sedaj vse krasne. Ja, in mi smo že pri puncah. Zdaj je že v tačetrto ali tapeto zaljubljen (sploh ne sledim več)...
Če koga zanima: petletniki so bolj pridni kot štiriletniki. In petletniki manj razmetavajo kot štiriletniki. To je prijavil danes zjutraj, ko smo ga vprašali, kako so kaj petletniki.
Bom poročala, če je res tako. :-)))))

Minilo je novih pet let. Ja, v desetletnika je zrasel. Od včeraj, saj veste, to se rado zgodi pri otrocih. Kako je danes? Prebava je kul. Zobki tudi. Tršice so fajn. Punc je bilo v vrtcu več, zdaj kar z očmi zavija, če kaj takega omenimo. Predvidevamo, da se bo to zadnje v naslednji petletki spet spremenilo.
Hja, tisti posrečeni petletnik je zrasel v posrečenega desetletnika. Ki se rajši kot z žogo ukvarja s knjigami, ki rajši kot risanke gleda Discovery Channel. Ampak za vsemi učenimi besedami in skrbno sestavljenimi stavki je še vedno - majhen fantek. Ki se (juhej!) še vedno rad pride pocrkljat, po objem, pritisne poljubček. Ki zna vse, od neskončnega jezikanja do vljudne prijaznosti. Zdaj že pridno pomaga, samostojno kaj skuha, soba je pa vseeno v razsulu. A ni zanimivo, da si je popolnoma enostavno zapomniti vse o vesolju, da zvečer pospravimo majico in nogavice v koš za perilo je pa takoooo zahtevno?
Danes je njegov dan. Dobi zajtrk po želji, menda gremo v kino, zvečer bomo meli pa fondi, najljubšo torto in družabne igrice po njegovem izboru. Take so želje desetletnika.
Aja, desetletniki so menda "kr uredu". To sem izvedela, potem je odbrzel pred TV, kot ponavadi zjturaj ob vikendih.

1 komentar:

  1. Vse naj naj najboljše za prvo desetko! Naj bo naslednja v znamenju čimkrajšega jezika, čimmanj zavijanj z očmi in čimmanj "ekstra pameti" (ja, mami, ta del voščila je zate, ne za malega velikana).
    Njemu pa - ah ja, težka bo. Z zobmi najbrž ne bo hudega, zato mu želim, da bi ga hormoni ne zdelovali do konca in fajn starše, ki bodo znali dihati in dihati in dihati ;)

    Upam, da lepo praznujete.

    OdgovoriIzbriši