nedelja, 25. september 2011

Drobižki (13)

Dolgo je že od zadnjih drobižkov. Ta teden je nasul raznoraznih, pa je prav, da jih zberem na kup.

Začelo se je s pravim vrtiljakom čustev, dogajanja, vsega je bilo, od res lepih občutkov do skoraj brezupa. Od solz do smeha.

Nekako se je izšlo, da smo v ponedeljek rešili eno strašno pomembno reč. Delno je odleglo, v celoti še ne, ampak je vsaj na voljo več časa za nadaljnje ukrepe in urejanje. Dan je bil čisto po vremenu - turoben.

Bolj umirjen torek je prinesel uspešno najden še zadnji delovni zvezek, kar nekaj postorjenega, pasal je sprehod po sončku, pasal je večerni krog okrog hiše.

Sredo sem po uspešno opravljenem obisku pri zobarju preležala v izmenjajočih se prebavnih težavah. Je pa padlo nekaj filmov in naspala sem se za naprej in za nazaj.

Zanimivo je, da že drugič letos na videz brezizhodno situacijo rešil klic iste osebe. Hmmm... V bistvu sploh ni važno, kako se temu reče. Razveseli, prinese poskok v korak, več pa že ni treba.

Končno so fantje spravili ven še preostali del češnje. So se ornk namatrali. Ampak pametnejši odneha. :)

Po dolgem času smo dobili tudi obljubljeni predračun. Mater, teli majstri - delajo radi, naredijo lepo, papir od njih dobit je pa taka muka...

Otrokinja je šla na praznovanje. Jaz pa ponjo in sem se do sitega naregljala z nekaterimi starši. Luštno je bilo, pa vinček je bil doooober - žal ga nisem našla tam, kjer so ga menda kupili. Upam, da ga kje zvoham, je bil res simpatičen.

Fanta sta zmagala dve tekmi. Sicer po bližnjici - obe nasprotni ekipi sta odpovedali udeležbo na tekmi. Zmaga šteje, čeprav ni čisto taprava.

Tudi če bi bila tekma, mali ne bi mogel igrat. Še dodatno je postrgal že zadnjič enkrat opraskan komolec. Brrr... Vse pike za iznajdljivost - spotaknil se je na poti s treninga (peš :S), rano pa sta fanta oskrbela tako, da sta nanjo dala čist papirnat robček, ki sta ga pritrdila s tisto odsevno vzmetjo, ki sicer kolesarjem pri gležnju stisne hlačnico. S pomočjo prijazne gospe v dežurni lekarni sem se oskrbela še z vazelinskimi mrežicami, ki so bile v tem primeru več kot nujno potrebne. Če se ne bo naučil vsaj mimo domačih vogalov hoditi z nekaj rezerve tale komolec še do novega leta ne bo cel. :(

Jesen je sicer uradno že tu, pa še ni pokazala vsega, kar zna. Še kar posedamo po terasi, tudi jemo še zunaj, še kar hodimo okrog večino dneva v kratkih rokavih, razen da je treba pogosteje pospravljati odpadlo listje in da gredo pridelki h koncu se nič kaj ne pozna.

Smo pa pospravili vsaj fantovski omari. Pripravili premajhna oblačila, pospravili ultra poletna, dokupili manjkajoče. Hvala, B., da is mi povedala za popust v tem vikendu. Prihranek je bil znaten!

Sledi še pivo z DH ob češnjinem kresu, tuš, jutri pa novim zmagam naproti. Prvi jesenski ponedeljek se bo začel z - ortodontom sredi noči. Brrr...

ponedeljek, 12. september 2011

Hvala, poletje!

Tile podaljški v obliki toplih, celo vročih dni, so mi prav všeč.
Fanta in punca še kar hodijo od doma v kratkih hlačah in tevicah. Kako je že govorila Ivy v You rang, milord? Can't remember last time... Ja, tudi jaz se ne spomnim, da do sredine septembra ne bi oblačili dolgih hlač ali vsaj obuli kakšen štumf...
Še vedno jemo kar zunaj - terasa je pač kul.
Kljub temu, da je bil dopust dolg, sončen, da smo se veliko kopali in uživali radosti morja, nam je poletje namenilo še tri špasne vikende.
Enega smo preživeli v Gradu. Ki bo za vedno ostal toplo zapisan - tam je naša punca splavala. Res smo imeli fin vikend - čisto OK prostorček v čisto OK kampu, malo bolj neugoden morski teren - meni osebno mulj ne sede ravno, je bil pa zato toliko bolj kul ponton, s katerega smo skakali vsi po spisku.

Dostop na "naš" ponton
Dva vikenda pa smo uživali v Lignanu. Lociran je nekaj dlje, ampak je kamp bolj fajn. In plaža. No, plaža je podobna tisti v Gradu - dolg pas peska, večinoma posejan z dežniki in ležalniki vseh barv. Ampak je voda tista taprava. Z mivko, ne z muljem. In školjkami, ki so v veselje mulariji in neskončnimi možnostmi zidanja gradov, kopanja lukenj, izdelave cest, tunelov, utrdb, če se spomnim samo nekaterih stvari, ki so jih ustvarili v teh nekaj dneh.
Nekako vzpostavljamo sistem brzinskega kampiranja - da ne pakiraš pred odhodom celo večnost in iščeš stvari po vseh kotih hiše, da imaš s sabo vse potrebno. Enkrat smo šli še s trugo, ki je nismo niti sneli od "glavnega" dopusta. Ta vikend smo bili pa z mojim avtom, ki je bolj prostoren, tako da smo zmogli brez truge. Vzeli smo tudi prevozna sredstva. Dve rolki in tri skirce. In smo šli, hajdi, hajdi, po Lignanu naokrog, raziskovat.
Ja, majchini postavljamo nove temelje naših bodočih vikendov. Imamo že kar nekaj destinacij za takele brzinske potepe nagledane. In ne, Hrvaške ni v bližnjih načrtih. ☺ Povem vnaprej, ker nas marsikdo začudeno vpraša "a vi pa nič na Hrvaško ne hodite?" Jah, no, ne hodimo pač. Smo hodili, pa bomo še šli, ampak trenutno nam bolj ustrezajo druge destinacije.
Tako da hvala, poletje, za tele vikende. Letos jih najbrž ne bo več, so še druge stvari v načrtih, takoj, ko bo dovolj toplo, da se bo dalo spat v šotoru, pa spet odrajžamo.

sreda, 7. september 2011

Relativnost časa

V postelji:

- Pogledaš na uro: 7:30

- Pogledaš čez 5 minut: 8:45



... V službi:

- Pogledaš na uro: 14:40

- Pogledaš čez 20 minut: 14:41
 
 
Prifrčalo na mejl. Pa da ne polnim mejlboksov. Bo že našlo pot do tistega, ki rabi malo smeha. :)

ponedeljek, 5. september 2011

13 ur...

...je trajal tokratni sosedski piknik, tretji po vrsti. Začeli smo ob 13h (no, že nekje opoldne je bil prvi aperitiv na naših stopnicah, ampak tega ne štejem v uradni del) in pospravili nekje ob dveh zjutraj.
Tako kot lani in predlani je bilo neznansko luštno.
Vreme je bilo letos naravnost fenomenalno - po dnevu brez oblačka smo pozno v noč sedeli v kratkih rokavih, nobenega ognja nismo kurili cel večer, da bi se ogreli, nobema nevihta nas ni pregnala, tako da smo v miru sedeli in uživali v sončku, mulčki so se preganjali naokrog, mi pa smo se preganjali z njimi, kramljali med sabo, jedli in pili in se luštno imeli.
Deklice so v ustvarjalnem kotičku izdelale miljavžent lampijončkov, ki smo jih obesili nad ulico. In napis:

Fantje so se preganjali tokrat predvsem z kolesastimi pripomočki vseh sort - wave board, stealth skate, skiro in vse mogoče kombinacije tega.
Taveliki fantje so se seveda tradicionalno zbirali okrog žarov in skrbeli za to, da smo vsi imeli dovolj tople hrane.
Vsi ostali pa smo letali med enim in drugim prizoriščem in se vmes do sitega naregljali, nasmejali za naprej in nazaj in se poslovili z željo, da se bomo imeli na naslednjem sosedskem pikniku spet tako fino.
Mize so se šibile od dobrot. Poleg "uradnega" dela smo ponudbo obogatili še vsak po svoje s solatami in sladicami vseh sort, sadjem, kavo ter degustacijo vsega živega, začenši z absinthom. Danes ni bil nihče resno bolan, so arcnije zgleda pomagale. ☺
Družabna igrica, za katero je letos poskrbela soseda, je bila tudi prima reč. Listki s 100 vprašanji so bili polepljeni povsod po prizorišču, vsaka družina je morala najti listek s pravo številko, če je bil odgovor na vprašanje pravilen, je met kocke določil naslednjo številko. Luštno, zabavno, vprašanja strašno simpatična. Ker so bili listki drobni se je morda mimoidočim zdelo vse skupaj smešno - kup ljudi vseh starosti se potika okrog, malo postane pri kakšni veji, klopci, hidrantu, postane in se odpravi bodisi počasi dalje ali zelo hitro proti "sodniku". ☺
Bili smo praktično vsi, od mlade gospodične, ki se lani še niti ni rodila pa do gospa v lepih letih, ki so se zabavale z nami pozno v noč, kot vsako leto.
Dragi sosedje, fino je bilo! Naslednje leto ponovimo!