Na hitro dogovorjena in uspešno izpeljana kava v petek na skrajnem robu kure je začela lep vikend. Za prijatelje si je treba čas vzet... Se bom zelo potrudila, da do naslednjič ne bova šteli v tako velikih časovnih enotah...
Zvečer eno dolgo čvekanje s puncama. (Hvala, gospod natakar, ker se vam ni tako zelo mudilo domov) Ki sta mi prinesli polno vrečo daril, vsa čisto zame, vsako posebej zavito, vsako pospremljeno z mini uganko, zakaj je točno to točno zame. Dragi moji, vso pot do doma sem si popevala. Kaj ne bi, ob takih copatkih...
Kopalne brisače s Čebelico Majo tudi ne bom posodila nikomur. :) Kindle zadovoljno sit domuje v novi hiški, ostalo je pa tudi tam, kjer mora bit. :)
Vikend je bil lenobno praznovalen. Po zabušavanju v soboto dopoldne smo neznansko prijetno popoldne preživeli s prijatelji. Po nedeljskem dopoldanskem ustvarjanju (podrobno poročilo še sledi) pa smo popoldne imeli še kosilo s starši in bratom. Spet luštno. Drama sledi. Dobesedno. Enkrat v aprilu, prej ne bo šlo. :)
Kam sta šla dva dneva tega tedna niti ne vem točno. Vsekakor bo treba stopit po gasu... Zdaj bo šlo, dobesedno in "više figurativno".
Avto je zrithan. Nekako si nisem želela vedet, kako zgleda zlomljena torzija, pa se ni dalo izognit...
Ostalo gre pa tudi spet s polno paro. Baterije, ki so jih napolnili zadnji dogodki, druženja, vse drobne skrivnosti, ki so se napletale okrog tega, bodo držale kar lep čas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar