Rudyard Kipling: ČE

Če miren si lahko, medtem ko kdo na tvoji poti
pokaže s prstom nate in razum svoj izgubi;
če vero obdržiš, ko dvom kdaj koga se poloti,
vendar, ker vere nima več, ne vzplameni ti kri;
če ti pričakovanje ne zadaja bridkih boli,
in če, poslušajoč laži, lagal ne boš nikdar;
če osovražen ti sovraštva ne spoznaš nikoli;
ne bodi preveč dober in prepameten nikar;


če sanjaš, ne da sanje zate bi postale slavje;
če misliš, ne da bi verjel, da tu vsa učenost leži;
če srečevati znaš poraz in zmagoslavje
in oba sleparja zreti z istimi očmi;
če bos resnice svoje snežno bele nosil ti lahko,
ki lopovi krive jih, da prevarili bi tepcev mase;
če gledal boš, kako bo kdo unicil vse, kar ti je cilj bilo,
poljubil te, da bi izbral naljepse dele zase;


če zmores iz dobitkov narediti kup visok
in tvegati, da s sunkom enim samim se podre,
pripravljen vse na novo spet začeti, kot da si otrok,
brez godrnjanja in smehljaje, zgubljajoč prav vse;
če ti prisiliš živce in srce, koleno,
da služijo do konca, pa čeprav je vse odšlo;
in če držiš se dobro, ko se vse ustavi leno,
le volja ne, ki ti zakliče: "Kvisku zdaj glavo!";


če v množici boš, ne da hotel vse bi razdejati;
če kralje bos obiskoval brez misli, da si sam junak za dva;
če ne prijatelj ne sovražnik te ne uspeta zapeljati;
če zate človek vsak, nobeden pa preveč, zares velja;
če napolniti pametno minuto vsako nepovratno
znas s šestdesetimi sekundami izhojenih poti, strmin;
bo zemlja in blaginja njena ti prijetna tisočkratno,
saj ČLOVEK BOS, MOJ SIN!

Original pa v drugačni obliki: