Čudovito darilo

Danes smo preživeli večino dneva "pri dediju in babi". Hja, nekako se nazivi menjajo s prirastkom družinam - najprej te kličejo po imenu, potem si si lubi, potem si mami/ati, potem dedi/babi...
Moji starši so bratovo in mojo družino povabili na "prigrizek in predstavo". Ugotavljam, da otroci rastejo. Kar lepo smo se uspeli tako naregljati kot najesti, ker čedalje bolj poskrbijo sami tako za svoje hranjenje kot za zabavo, pa še preoblačenja ni več kar naprej (plenic ali politih majčk). Vsekakor pa sta imela dedi in babi najbolj pridne otroke - oba sta šla namreč po kosilu brez debate malo počivat na sedežno. ☺
Za prvovrstno zabavo sta poskrbela dedi in babi, ki sta dala presneti 40 in več let stare filmske trakove na CD. Zdaj mirno rečem, da je bilo letošnje najboljše darilo prav tale ura spominov, ki jo imamo zdaj tudi doma - oba z bratom sva namreč dobila svoj izvod, pa še družinsko drevo zraven. Res neprecenljivo.
Mulčki so z zanimanjem gledali, kakšna dojenčka sta bila mami in stric, razlagali smo jim, kje je kaj posneto, saj večino krajev poznajo, le da so mnogi spremenjeni - pred domačo hišo zdaj ni več topola, ki je stal nekdaj, stoenke in fičkoti so jim tuji, vrt je izgledal drugače, na vikendu zdaj plezajo po drevju, ki je bilo takrat manjše kot jaz pri dveh letih... Na traku ujeti neprecenljivi dogodki kot so poroka mojih staršev, prihod dojenčka skozi vrata porodnišnice, koraki, pasenje kravic, krof za pusta, novoletna jelka, okrogla obletnica mojega pradedka (še en dragocen spomin - spomnim se namreč enega pradedka in treh prababic, vendar z drugih dogodkov kot je bila tale devetdesetletnica).
Hvala za res čudovit dan!
Posnetkov ne bom objavljala, kaj pa vem, kako se spravi v neko obvladljivo obliko samo izsek takega filma. Poskenirala sem nekaj fotografij, na katere sem se spomnila ob gledanju filma in popolnoma neobdelane spravila v kolaž. Slike zbledijo, spomini vseeno ostanejo.

Majcha, 1972-1976