sobota, 22. oktober 2011

Orecchiette con cime di rapa

Skoraj obvezna reč, ki si jo Majchini kupimo na kakšnem potovanju, je lokalna kuharica. Priznam, potem ne kuhamo toliko, kot bi si včasih želeli, pa vseeno nam je v veselje potikanje po knjigarnah in izbiranje česa primernega.
Letošnja Puglia nas je navdušila za orecchiette. To so pač ene od mnogih tipičnih lokalnih testenin. Kot lokalna specialiteta je seveda večkrat omenjena kombinacija "orecchiette con cime di rapa".
Vse skupaj moram pravzaprav začeti na začetku.
Prvič: DH in jaz ne govoriva italijansko.
Drugič: DH in jaz sva iz mest in o kmetovanju ne veva hudo dosti. Ravno vijoličnih krav nama ne podtaknejo, da bi kakšno šavje na podlagi majcene slikce iz knjige znala pravilno kupiti v trgovini pa tudi, kot se je izkazalo, ne gre iz prve.
Tako smo torej kupili orecchiette in eno "šavje" na ci. Ko sva to šavje primerjala s tistim v knjigi sva pač ugotovila, da to ni to. Kupila sva - cikorijo. No, orecchiette smo takrat pojedli s paradajzom, cikorijo pa v solati.
Kasneje se je izkazalo, da je "cime di rapa" - perje od repe. In da je pač ni.
Ko smo prišli domov naju je preblisnilo, da sosed pa ob kakšnem svojih obiskov v ruralnem okolju zna dobit kaj perja, saj je pri nas to, kolikor nama je znano, odpadek.
In ja, dobili smo goro tega perja, ga očistili, skuhali po navodilih iz knjige, torej vrgli v osoljen krop, ko je zavrelo, dodali testenine, ko so bile testenine kuhane, vse skupaj precedili, zabelili z na olivnem olju popraženim česnom in slanimi filetki (inčuni).
Nastala je presenetljivo okusna jed, ki smo jo zmazali za večerjo nekaj dni nazaj. Vsi, tudi mulčki.


Danes sem ob preverjanju pravilnosti črkovanja našla še en filmček, kjer jih pripravljajo postopkovno malo drugače, kot pravi recept v najini knjigi, dodajo tudi čili, ampak suma sumarum je rezultat krožnik okusnih testenin.

In še odličen stranski učinek: čisto iz firbca sem preverila, ali tale metoda lupljenja česna res deluje tako, kot je prikazano. Res deluje. ☺

4 komentarji:

  1. Ja, repina cima (perje), pa pesina, pa redkvičina - vse mečemo stran, pa je v resnici vse zelo okusno in zdravo. V Puglii ste bili? Potem se pa priporočam za kakšen nasvet - naslednje leto tudi mi nameravamo tja. Ko sva bila v Toskani nama je prijazen domačin povedal, da je zanj v celi Italiji najlepša Puglia.

    OdgovoriIzbriši
  2. Gourmet, kar nekaj vtisov in slik je zbranih v avgustovskih objavah. Za vse ostalo pa rade volje odgovorim po mejlu (majcha72@gmail.com), če bom le vedela.

    majcha

    OdgovoriIzbriši
  3. Jej, to sem pa jaz samo 1x jedla pred več kot 20 leti in še zdaj se spomnim, da mi je bilo strašansko všeč. Je bilo pa puščene več tekočine okoli, tako da je bila napol mineštrca. Lupljenje česna je pa Slovon prav danes preizkusil. Noro deluje!

    OdgovoriIzbriši
  4. No, prihodnjič ko boš rabila kak prevod nas pokliči. v 12 letih italijanščine v šoli se me je pa že kaj prijelo.

    OdgovoriIzbriši