Kako sem februarja dobila koledar

Ja, vem, da je najboljša sezona za dobivanje koledarjev konec leta. Pri nas je to malo drugače (se pa izboljšuje iz leta v leto). Lani sem najbolj "hud" koledar dobila enkrat jeseni. Letos mi gre boljše, dobila sem ga danes. Še niti marec ni.

Zgodba gre takole.
Po novem spremljam en blog, ki sicer ni nov, je pa nov zame. In ga berem z veseljem, seveda za nazaj, ker ga redno spremljam šele od pred kratkim. Tam sem med komentarji našla tudi eno punco, ki jo poznam. Ko sem jo imela priliko ujeti na četu, omenim tudi ta blog. Ja, ona ga spremlja že dolgo, jaz imam pa itak un koledar.

Pogovor:
Em, sori, nimam.
Ja pa maš, od Božička.
Em, sori, nimam.
Ej, sej ni frke, če ti ni bil všeč.
Ja ne, mi je všeč, sem ga vidla na blogu in je čist hud. Ampak ga nimam.

Dopisovanje po mejlu:
Ej, a je morda pri vas še od Božička ostal en tak fin pisan koledar?
Ja, mamo dva. Sem mislila, da sva dobila vsak svojega.

Epilog:
Danes so dostavili koledar. In ja, je tolk hud kot je bilo videti. Upam, da bom dovolj hitro uspela zabiti en žebelj v steno, da še ujamem stonogo z različnimi čevlji. Če bom začela s kravo v čipkastem pajčolanu pa tudi nič hudega.

Pri celotni štoriji mi samo še to ne gre v glavo, kateri planeti so se v ravno vrsto postavili, da se je tole razpletlo tako, kot se je. ☺

Fotka kopipejstana od jackie4grace