Drobižki (12)

Prepozno sem šla iskat silikonske modelčke za mafine. Bo panna cotta pač morala biti pripravljena drugače. Šmrc.

Otrokinja je spet morala k zdravniku. V vrtcu se ji je nekdo usedel na nogo. Medtem ko je lezla z mize. Punca hodi, skače, teče, edino otekle in modre kože na gležnju niti gledat ne smemo, kaj šele, da bi se je dotaknili.

Končno sem uspela nabaviti ustrezno blago za pusta. Roza (kakšen pa ;)) til, da dodelam eno kratko oblekico v nekaj primerno princeskastega in nekaj črnega nemečkajočega finopadlega, da spravim skupaj en plašč za Harryja Potterja. Zdaj mi je samo še Gryfondomski znak uganka. Ker mora bit kao prišit na pulover al na plašč al kam že. Hmmm. Pa upam, da kje prodajajo okrogla očala... Bom že nekaj sčarala. Ali bom pa sešila plašč pa naj si dečko načara, kar še manjka. :)

Dobila sem bonbonček. Pravzaprav bonboniero. Paket, poln ustvarjalnega materiala za različne tehnike, (nekatere bom morala še osvojiti), neznansko ljubkega in dišečega medvedka v moji barvi. Vse tele drobnarije sem zložila v priloženo vrečko in vsake toliko celo preštefnam in zraven tuhtam, kako se človek sploh primerno zahvali za kaj takega. Bom že pogruntala.

Kot sem pričakovala, so zvončki zdaj skoraj pod snegom. K sreči je današnjo rundo vsaj toliko pobralo, da ne bo treba kidat.

Nikoli si ne bi mislila, da bom tole napisala. Ampak, pri polni zavesti in popolnoma trezna izjavljam, da sem igrala fuzbal. Pa še fino je bilo. ☺ Na rekreaciji smo imeli spremembo načrta in nismo mogli biti v prostoru, kjer so spinning kolesa. In smo pod vplivom včerajšnje tekme za ogrevanje igrali fuzbal. Tisti, ki so gledali tekmo proti tistim, ki je nismo. Je bil prav hec. Pa še zmagali smo. ☺

Aja, pa novoletne lučke sem pobrala s kuhinjskega okna. To je popolnoma jasen znak, da me čaka doooolg to-do seznam, ki mi ne diši ravno najbolj ta hip. ☺