Izgubljeni dnevi? Niti ne.

"Izgubljen je dan, ko se nisi smejal" je misel, ki me spremlja že dolgo. Z vsemi štirimi se branim pred izgubo kateregakoli dne. Žal so zdravstvene tegobe in tehnične težave pripomogle k marsikateremu bolj kislemu nasmešku, bil je pa le.
Velik nasmeh je pričaralo fimanje. Trikrat sem se uspela lotiti. Nastalo je nekaj kazalk za knjige in en magnetek za hladilnik. Kazalke z dvema trakcema sem srečala na knjižnem sejmu, zelo posrečena ideja so se mi zdele. Takrat sem nažicala eno ustvarjalko, da mi je pripravila kazalko po mojih željah, zdaj sem se z njimi spopadla sama. Komaj sem čakala. Kazalk sem se skoraj bolj veselila kot ostalega, saj so mi knjige zelo ljube. Nastala je ena posebna za DH, nekaj pomladno rožastih, ki so romale na različne konce ter nekaj takih "po meri". Za obdarovanko, ki je prejela Veliko zlato knjigo o čokoladi recimo. Zdaj, ko so prsti preizkusili fimo, ko sem opremljena še z rečmi, ki jih za fimanje nujno potrebujem, vključno z dvema knjigama na to temo, samo še čakam, da bodo ideje, ki jih imam polno glavo, zaživele v živo. Seveda jih bom sproti pridno slikala, gotovo kaj tudi objavila.



Če smo že pri ustvarjanju... V Kilometer sem tudi zavila. Opremljena s štirimi vrstami blaga sem prišla domov. Tudi šivalni stroj sem že poiskala in poskrbela, da je v ustvarjalnici. Več pa ne povem. Bom že sproti poslikala. :)
Marsikateremu nasmehu so botrovale rožce. Kar sva z DH presadila pred hišo se je lepo prijelo. Na vrtu sem pa uspela pofotkat tiste, ki so bile dostopne v copatih. Magnolija in češnja prideta na vrsto drugič. Tiste, ki doma kraljujejo v teglčkih si pa zaslužijo novo, svojo objavo.



Zdaj bo menda tudi javljanje lažje, saj smo stari domači računalnik, ki je odpovedoval pokorščino na celi črti, zamenjali za novega, ki bo, upam, služil tako dolgo in tako dobro kot prejšnji. Če seveda ne bo zagodlo kaj drugega.