Ajde, življenje, zdej pa bl počas, prosim!

Neeee, tisti, ki mislite, da bo tole zgodbica o "oh, kako gre življenje iz leta v leto hitreje, ane da bi se moralo upočasniti" in blablabla v tem smislu naprej, se - motite. Ja, gre hitro, pa gremo z njim, pa čau. Bomo izstopili, ko se nam bo zdelo.
To ni to.
Šopek zdravstvenih težav, ki me kar naprej srečujejo, delno zapuščajo, pa ki ga spet dopolnjujejo nove, se je danes še malo bolj razbohotil. Jutranji obisk pri zdravnici in kasnejši obisk pri okulistu zaradi nadležnega bliskanja v kotičku očesa, no, vidnega polja, kar bi lahko pomenilo odstop mrežnice, se je končal dokaj uspešno. Ni odstopljena mrežnica, pa tudi ni nič hudega, sitnosti, ki nas, ki smo (bili) kratkovidni pač lahko doletijo. Je pa priporočljivo, da ne dvigujem težkih predmetov, ne delam opravil, ki zahtevajo hudo sklanjanje, nobenih gibalno zahtevnejši športov (adijo, DM tek, šmrc). Bomo zmogli? Bomo, ja!
Ko se je popoldne vid zbistril, zenica zožila na normalno velikost in vse to, kar pač sodi k takemu obisku, sem nič hudega sluteč, brez velikih bremen, nič sklonjena, stopila s stopnice. Potem sem preživela štiri ure na urgenci. S knjigo, tako da mi ni bilo hudega. Po nekajurnem posedanju, branju, tancanju (še dobro da me ni pritisnilo na stranišče ali kaj podobno nadležnega) sem ob izhodu čakala, da me pride iskat DH. Pokukala sem na mobi in med mejli današnjega popoldneva našla tudi enega, ki ga sploh ne znam opisat... Mejl, ki mi dnevno nameni kaj prijaznega, je danes rekel "Experience everything life has to offer." Sedela sem na tistih zoprnih plastičnih stolih, nisem vedela, kam naj dam nogo, kam naj dam bergle, in ko sem tole prebrala, nisem vedela, a naj se začnem smejat ali jokat. Ja, okej, saj se spomnim - življenje je moja priložnost in izziv. Ampak, ti, življenje, a lahko zdej nehamo z zdravstvenimi izzivi? Ker od glave do pete ni dela telesa, ki v zadnjem času ne bi bil tako ali drugače prizadet. A ti sploh veš, kako zoprno je z razbolelimi rebri hodit z berglami? A se lahko zmeniva, da je izzivov, zdravstvenih, zaenkrat dovolj? Jaz bi kakšno priložnost. Da se recimo spočijem. Pa da kakšen dan ali dva brez težav uživam v Hiški Šiški, pa z mojimi DH&CH, pa da na naslednjem čveku s prijateljicami ne bom kot povožen flancat oziroma da bom sploh lahko šla? Pliiiiiiiis?