Sem mislila, da gre december hitro...

Koledar pravi, da je imel običajnih 31 dni, ampak so se zlivali en v drugega in kar naenkrat ga je bilo konec. Običajen nabor zaključnih prireditev, srečanj vseh vrst, poleg tega pa še veliko ustvarjanja, saj sem bila trikrat na sejmu, nekaj malega druženja, prazniki... 2013 je bilo v celoti pestro. Nova služba, pomembna selitev, fajn dopust, kup izobraževanj, nova čudovita poznanstva... Resno sem računala, da se proti koncu leta umirim, naredim red po hiši in po glavi, da zaštartam v tole 14ko spočita, sveža, z jasnimi mislimi in cilji. No, to pride očitno na vrsto letos, če bo sreča, lani namreč ni šlo. Iz decembra smo se nekako prikotalili v januar. Še tisti dnevi, ki sem jih med prazniki, računajoč na zatišje in zato pospravljanje "grehov" jesenskega bezljanja, preživela v službi, so imeli tak tempo, da sem po dveh dneh tako težko čakala vikend, kot že dolgo ne. Pa do konca meseca ne bo nič boljše. Očitno so časi dooolgih in praznih januarjev mimo. Pa vseeno se je ob vsej naglici izoblikovalo kar nekaj konkretnih načrtov za letos. Novo poslovno sodelovanje. Drug avto pred hišo. Poleg dnevnega kolesarjenja pride letos na vrsto spet tek - prva tekaška zadeva je "za ovinkom", bo treba resno stopit v superge, pa prav kmalu. Nekaj finih potovanj oziroma počitnic se obeta. V načrtu imam nekaj ustvarjalnih izobraževanj in delavnic, sejmov in ustvarjalnega druženja. Pa realizacijo novih ustvarjenih izdelkov, ki se nabirajo med idejami. En vrtnarski eksperiment. Več kuhanja. Več bloga. Druženje z meni ljubimi. Predvsem pa še več nasmehov, ki so se lani končno spet pogosteje risali na obrazu. Tale me gleda izza monitorja vsak dan - pa je tako fina, da naj bo za popotnico prvemu zapisu letos.