Slovaška

Po Pagu smo bili doma kakšnih sedemnajst ur, preden smo nadaljevali dopust - tokrat smo jo mahnili na Slovaško. Poletne oblekice in slamnike smo zamenjali za šotore in treking opremo in šli. V soboto, ko so se večdesetkilometrske kolone valile proti meji s Hrvaško, smo mi v redkem prometu potovali na severovzhod. Zvečer smo se že kopali v jezeru pri kampu v Bratislavi in pili mrzlo pivo (no, dve) in Kofolo (no, tri). Mimogrede - takale runda nas je redko prišla več kot 5 EUR. Ne vem točno, kako jim v primerjavi s Slovenijo pri enakih cenah v trgovinah in še nekaj višjih cenah na bencinskih črpalkah uspe imeti tako smešno nizke cene v lokalih in za vstopnine. Kamp je bil vedno pod 25 EUR (pet ljudi, dva šotora, avto, priključek za elektriko). Kampi so bolj basic, vendar so imeli povsod ključne elemente obnovljene - tuši so bili OK, topla voda povsod, več pa nismo rabili. Največ smo za obrok zunaj odšteli 45 EUR, pa smo odšli tako siti, da smo komaj hodili, sicer smo se ponavadi zelo spodobno najedli in napili za tam okoli 20, 25 EUR. Vstopnine za družine so zelo razumne, tudi za najbolj imenitne reči, kepica sladoleda ne preseže 60 centov. Morda je v Bratislavi drugače, mi smo jo spustili ker smo bili nedolgo nazaj tam, drugje je pač tako. Slovaška je, ko se voziš, kot pri nas - zelena, razgibana. Gore so podobno visoke, vendar bolj zelene, mehkejše delujejo. Gorske poti so zgledno označene, kažipoti in markacije so naštudirani u nulo. Če povem, da je mene zamikalo še kdaj tja pa po hribih lazit, potem je res fajn - tisti, ki me dobro poznajo, že vejo (jaz sem namreč tista, ki ima od vseh vzponov najrajši dvigalo) :) Ampak stvari se spreminjajo, ljudje pa tudi, sama beležim kar nekaj "uf, to mi pa ni podobno" to poletje...
Nekaj fotografskih utrinkov s poti.

Devinski grad. Ruševina, nekaj muzeja, razgled v Avstrijo, globok vodnjak (pljusk vode, ki jo zliješ vanj, zaslišiš čez cca 7 sekund)

Devinski grad - del obzidja

Pieštany - kopališko mesto, bazenček v kampu, prevroče za kakšen premik dlje kot do bazena in piva.
Fletna pešcona, igrivi vodometi - in taka vročina, da ti je vseeno, če je mularija premočena do kože :)

Grad Beckov. Ruševina, vendar hitijo z obnovo.

Oravsky hrad. Impresiven, urejen, obnovljen, z razstavo vsega mogočega. Voden ogled, še dobro, sicer se v tistem prepletu mirno izgubiš.

Tatre - pogled z AC

Spišsky hrad. Česa tako impresivnega že dolgo nisem videla. Če ne bi bilo take pasje vročine bi se potikala po tistih kamnih še celo popoldne.

Bardejov. Na drugi strani trga je še en tak sklop hiš in to je to.

Košice. Tudi tu nam je zmanjkalo časa.

Tomašovsky vyhlad. Zlahka dostopna pečina z vrtoglavim razgledom globoko dol.

Tatre tik po dežju.

Janušik. Njihov narodni junak.

Janušikove djeri. Soteska, opremljena s potkami, lestvami, zajlami. Bi ostala v lepšem spominu, pa je tamalemu spodrsnilo... Odnesel jo je s par praskami, vsi tisti "kaj bi lahko bilo" pa so kar zagrenili dan.

Pijača dopusta: Pravzaprav sta dve. Kofola je prva. Ene sorte Cockta, malo manj gazirana, bolj zeliščna, ne presladka. Tak Herba bonbon aftertaste pusti. Hudo njami, v vseh lokalih točijo na pipco kot pivo, za drobiž (običajno 20 centov na deci). Tatratea (original) pa druga. Če povem, da sem si v lokalu prvič v življenju naročila žgano pijačo (čisto), to pove precej. Pijača, ki ji uspe biti hkrati kiselkasta, zeliščna, sladka, ne zažge preveč po grlu. Obojega imamo doma tako zalogo, kot jo dopušča avto, nabasan za kampiranje za pet. Odločno premalo.
Kulinarično odkritje dopusta: bryndzove halušky. Kot ene vrste krompirjevi njoki z ovčjim sirom, zabeljeno s popečeno slanino ali ocvirki. Močna domača hrana. Dva paketka bryndze imamo doma, potem bo treba žicat koga, ki gre kaj na Slovaško. Prvi paketek smo že zmazali, odlično je bilo. Morda celo zgruntam kakšen nadomestek.
Anekdota dopusta: v edinem deževnem popoldnevu smo se potikali po Tatrah in po sprehodu naročili pijačo. Še dobro, da mulčki niso na prvo besedo ubogali in počakali pri mizi, saj je gospa, ki je stregla, pogruntala, da morda ni pametno, če nam postreže dve kavi z mlekom in tri tatranske čaje. No, tam smo se naučili, kaj to je, otroci so dobili navadne čaje, midva pa sva poskusila Tatranskega. Ljubezen na prvi pogled, ne gre dugače.

Pogled iz šotora zadnje jutro. Rada mam takole nagužvane kampe :)

Slovaško ponovimo. Vsekakor.