Pa je poletje

Vremensko smo ga nekaj dočakali že prej, zdaj je tudi uradno koledarsko nastopilo poletje. Dnevi se že krajšajo, čeprav o tem še ne razmišljam prav intenzivno.
Meni je prvi poletni dan prinesel še zadnjo večjo delovno zmago. V dneh pred tem sem zaključila res še čisto zadnje aktivnosti vezane na prejšnjo službo, vzporedno sem se pridno pripravljala še za izpit, da zdaj nisem breZUPen primer, kar pestro je bilo, napet urnik, živčki so delali, gužva na vseh frontah ker sicer itak ne bi bilo zanimivo...  Vse to je zdaj mimo.
Prvi poletni vikend je bil tako nabit z aktivnostmi vseh sort, da sploh še nisem pošteno zajela sape. Že včeraj me je sicer prešinilo, da je tole prvi vikend po ulala časa, da nimam do ponedeljkove službe nobenega dela. Ja, gospodinsjekga in vrtnarskega in kar je še tega je po hiši kolikor hočem. Ampak nikjer ni niti trohice slabe vesti, ker bi nekaj morala pa sem vseeno izbrala frej dan ali vikend.
V petek smo kurili kres kar v domačem roštilju, spekli par čevapčičev, če je že bil ogenj, spili pivo ali dve - meni je prav pasal stacionarni odklop, samo sedet in počasi spet čutiti življenje, ki se je stekalo nazaj vame po prvi izčrpanosti po izpitu.
Včeraj smo z nekajmesečnim ampak popolnoma razumljivim zaostankom praznovali eno petdesetletnico. Top žurka, res, edino žal mi je, da je bilo treba domov - jutranji načrti žal niso dopuščali prenočevanja na skrajnem robu kure, ne vem če nismo bili na kakšnem krempeljcu, tako odmaknjeno je vse skupaj...
Danes so me na poletje spomnili pri velikem švedskem prodajalcu pohištva takoj čez italijansko mejo. Združili smo prevoz na letališče z resnim nakupom v Decathlonu in pasenjem firbca po Ikei. Mularija dobi vsak svojo sobo pa smo šli malo delat spiske, če bi še kaj rabili. Ob vhodu sta dve prijazni gospodični vse, ki so želeli, okrasili z venčkom za na glavo. Preprosta, v pol minutke narejena reč iz bršljana in cvetja, pol trgovine je to nosilo, vključno z nama z Otrokinjo. Očitno neka švedska tradicija, če sem prav razumela napis v italijanščini. Luštno.
Zdaj se stvari pri meni umirijo. Zdaj bo čas, da nadoknadim zamujeno branje - leposlovja in ostalega načrtovanega. Pa da najdem čas, da se vsake toliko srečam, čas za kakšen pomenek sama s sabo. Zdaj bo čas za nove poti, za nove cilje. Kdo ve, kaj prinese poletje?

Zadnja, poletno obarvana serija knjižnih kazal. Na voljo so bila na junijskem FairArt festivalu, nekaj jih je še doma. Z nekaj sreče tudi kakšna poletna sejemska prireditev še pride na vrsto!