petek, 08. marec 2013

What a day...

Dan se je začel obupno. Že ob pol sedmih je kazalo, da bo šlo vse načrtovano za danes (no, včeraj), po gobe. Kazalo je, da bo propadlo vse, od službenega izobraževanja do babjega večernega žura. Začeli smo ga namreč z urgenco. Potem je šlo pa vse navzgor. Ja, sine je poškodovan, ampak zdaleč ne toliko, kot sem se bala. kosti so cele, kakšen dan počitka, pa bo kmalu vse OK. Tako sem dopoldne prebila delno na urgenci, delno pa v prijetni družbi z izdatno porcijo klepetanja, kar je bilo popolnoma nenačrtovano in  nepričakovano, je pa hudo pasalo. Tako posebno darilo pravzaprav. :) Tortica z novo ekipo in totalno kulsko darilo od njih me je pripeljalo v že kar pozno popoldne. Domov, po Otrokinjo in darilo pa hitro k eni fletni majhni sosedici, ki je prav tako včeraj praznovala rojstni dan. Večer je prinesel lišpanje, petke in babji žur. Zbrale smo se tri in preživele fantastičen večer. Spet ob regljanju, pijači, domiselnih prigrizkih in plesu. Domov sem se vrnila še z enim super darilom, vijoličnim tulipanom in z nasmehom do ušes. Vesela, da se kdaj kakšna stvar vseeno prav zasuka. In hvaležna, da imam tako fine ljudi ob sebi.

Našla tukaj

2 komentarja:

  1. Ko bi vedela, kako blažilno je bilo v resnici. Ko ti objem in nekaj besed s pravo osebo povzroči, da "rane" nehajo skeleti in glava lahko končno začne kolikor toliko normalno funkcionirati, ti je jasno le to, da tega ne želiš nikoli izgubiti ... Objem!

    OdgovoriIzbriši
  2. Enostavno se določene stvari poklopijo. V nekem trenutku. Naključje? Ah, kje pa. Točno tako mora biti.
    Vesela, da se ti je poklopilo v ravno pravem času, na taprav dan in da si pri tem neskončno uživala ;)

    Všečkam napisek, pa hvala, ker si!

    OdgovoriIzbriši