Posledica raziskovalne naloge ☺

V tem šolskem letu so vsi trije mulčki pripravljali raziskovalno nalogo. Tavelik na področju  matematike, tasrednji na področju dodatkov v prehrani in Otrokinja na temo barv oblačil. Kot staršu se mi prav imenitno zdi, da se lotevajo takih nalog in izzivov. To, da so zraven, da so ob tem zadovoljni in da delajo z veseljem štejem jaz kot "mission accomplished". Če bo kakšen rezultat, toliko boljše.
Fanta sta delala pretežno samostojno, z Otrokinjo smo seveda zadnje dni ob popoldnevih pridno ponavljali njen del zagovora. Nekaj se je očitno prijelo, saj je bil zadnjič pri babi, ko sta v bloku šli mimo s H označenega hidranta, naslednji dialog:

Otrokinja: "Zakaj pa tukaj piše H? Ali to pomeni »hipoteza«?"

Babi pade čeljust in vpraša: "Ja, kako pa ti poznaš to besedo? Kaj pa pomeni?"

Otrokinja: "Seveda poznam hipotezo in jo včasih tudi ovržem. To je, kadar nekaj misliš da je, potem se pa premisliš in ni."

Kar se mene tiče je tole vrhunec letošnje sezone raziskovalnih nalog. ☺ 

Četudi si kdo od njih prisluži dvodnevni izlet, kot je bil lani za nagrado za najboljše naloge.

Štrikanje

"Štrikanje ni zame" bi bil odgovor še nekaj dni nazaj, če bi me kdo vprašal, kako je s tem. Prepočasi gre, nobenega hitro vidnega učinka ni, ki bi privlačil in dajal spodbudo. Pa še zrasla sem ob pleteninah babice, kjer bi težko presodil, ali so zanke pletene ročno ali strojno, tako so bile enakomerne - moje pač ne. Sodelavka mi je spletla šal, potem pa pokazala posnetek, kako to gre. Uradno sem okužena. Od četrtka sem izdelala dva šala. Enega zase in enega za mami. Tretjo klobko "volne" imam že doma... Je luštno, pomirja, odlično se da klepetat zraven, pa še koristno je. Naslednja klobka je kot dih tanek bombažek, tako da, zima, prosim, ni aktualno! Jaz bi pomlaaaaaad!

FairArt festival

Kar sem v prejšnji objavi napovedala, se je tudi zgodilo - včeraj sem prvič kot razstavljalka sodelovala na kakšni prireditvi.
FairArt festival je bil v prostorih Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Krasen ambient, veliko zanimivih izdelkov na ogled, Roman Gostiša z gongi, DJ BilyBabe s krasnim izborom glasbe in seveda organizatorka Marjana, carica brez primere.
Moja prva izkušnja je bila res fantastična. Začelo se je že z rojstnim dnem, ko sem v dar dobila ljubko kovinsko drevo - da bom imela za sejem. Okrog tega drevesca sem potem zgradila izgled mojega "štantka" - zeleno roza kombinacijo sem izbrala, sem pač pokombinirala še nekaj reči, ki sem jih našla doma. Všeč mi je, da so se ljudje kar ustavljali, se je pa izkazalo, da moram kar malo podnapise dajat - ne, tisto niso tako dolgi uhani ampak knjižna kazala. Ne, to so pa označevalci za kozarce s pecljem... Fino, ker beseda potem lažje steče, malo se zaklepetaš, kaj prodaš, razdeliš vizitke... Super dogajanje v glavnem, meni je bilo všeč. Utrujenost bo zbledela, vtisi bodo ostali še dolgo. Vse tisto vrvenje ljudi, ki so kljub neskončno zoprnem dnevu prišli naokrog. Neskončno klepetanje - z obiskovalci sejma, z bližnjimi, ki so prišli naokrog, z drugimi razstavljalci. Razmišljanje kako se še lotit, kaj drugače pripraviti naslednjič. Ob koncu dneva zavest, da je dober in poln dan za tabo. Ja, noro je bilo, se veselim naslednje priložnosti.
Takole je pa izgledal moj štantek.

Foto: Barbara (hvala!)

Ustvarjanje tako in drugače

Zadnje čase po službi ne počnem dosti drugega kot ustvarjam. Nastajajo fini Fimo izdelki, sestavljam knjižna kazala, okraske za kozarce s pecljem, obeske za mobi, trakove za službene kartice... Seveda pripravljam tudi napise, cene, razmišljam o postavitvi izdelkov... Pripravljam namreč material za svojo prvo stojnico!
Tadaaam - najdete me tukaj, to nedeljo! Made by Majcha poiščite. Vesela bom vsakega obiska!

Sicer sem pa sodelovala tudi v swapu Izdelovalnice malih umetnin.
Renati sem poslala tole:

Slika je iz moje ljube "In the pink" knjigice. Misel, ki je na tej strani sem ji sicer zapisala v čestitko, ki sem jo priložila izdelku. Pujsek je pač zraven na strani in nima nobene posebne povezave ali skritega pomena :)
Za Renato izdelati izdelek iz Fimo je kot bi vozil pesek v Saharo... Nekaj tehnik sem se osebno od nje naučila, vsakič čeljust brcam s koleni, ko gledam njene brezhibne umetnine - kaj potem pošlješ taki punci? Edino stvar, ki sem jo imela doma in je ona, vsaj kolikor vem, ne uporablja. Drobcene steklene perlice sem vključila v medaljončke, vse skupaj povezala s pisanimi perlami in obesila na kitko iz žičk ustrezne barve. Za drugič: ne loti se zadnji trenutek (kdo bi si mislil, da je deadline za osmomarčevski swap 6.3. in ne 10.3., kot sem imela jaz "zacahnano"?). Tepka, ni kaj :)

Sama sem dobila izdelek od Kate. Fuuuul mi je všeč!

What a day...

Dan se je začel obupno. Že ob pol sedmih je kazalo, da bo šlo vse načrtovano za danes (no, včeraj), po gobe. Kazalo je, da bo propadlo vse, od službenega izobraževanja do babjega večernega žura. Začeli smo ga namreč z urgenco. Potem je šlo pa vse navzgor. Ja, sine je poškodovan, ampak zdaleč ne toliko, kot sem se bala. kosti so cele, kakšen dan počitka, pa bo kmalu vse OK. Tako sem dopoldne prebila delno na urgenci, delno pa v prijetni družbi z izdatno porcijo klepetanja, kar je bilo popolnoma nenačrtovano in  nepričakovano, je pa hudo pasalo. Tako posebno darilo pravzaprav. :) Tortica z novo ekipo in totalno kulsko darilo od njih me je pripeljalo v že kar pozno popoldne. Domov, po Otrokinjo in darilo pa hitro k eni fletni majhni sosedici, ki je prav tako včeraj praznovala rojstni dan. Večer je prinesel lišpanje, petke in babji žur. Zbrale smo se tri in preživele fantastičen večer. Spet ob regljanju, pijači, domiselnih prigrizkih in plesu. Domov sem se vrnila še z enim super darilom, vijoličnim tulipanom in z nasmehom do ušes. Vesela, da se kdaj kakšna stvar vseeno prav zasuka. In hvaležna, da imam tako fine ljudi ob sebi.

Našla tukaj