Drobižki (20)

Uf, dvajseti drobižki... Najbrž jih bo še, je luštno takole nabrati tiste malenkosti, ki so fine za objavo, sama zase bi se pa vsaka posebej kar izgubila.

Veliko finih srečanj je bilo v zadnjih dneh. Rojstnodnevnih, ustvarjalnih, čvekalnih, službenih... Pasalo je, vsako po svoje.

Zanimivo, ko spoznaš človeka, ga srečaš prvič, se dogovoriš za en kofe in na koncu regljaš debeli dve uri... Ouje, tako je treba. Upam, da bo kmalu spet priložnost.

Željno pričakujem pošiljke iz daljnih krajev. Da nadaljujem začeto, uresničim par idej, ki se mi smukajo po glavi.

Srednje dete beleži dva zmagoslavna trenutka. Manjši je uspešno opravljen izpit za kolo. Ha, zdaj bo tudi on lahko šel s kolesom v knjižnico, k prijateljem, v glavnem počel bo lahko tisto, za kar je bil do sedaj "prikrajšan". V glavnem, to je bila taka pomembna prelomnica v življenju nekega komajšedesetletnika.

Poleg tega si je s svojo skupino prislužil pomembno nagrado za raziskovalno nalogo. V Gardaland grejo! Že dolgo ni bil tako nasmejan in dobre volje kot takrat, ko je prišel domov s to novico. Veselje ga je bilo videti nasmejanega in srečnega, on namreč kar hitro najde razlog za nerganje.

Imeli smo spoznavni sestanek z bodočo Otrokinjino učiteljico. Prvi vtis je krasen, dveh mamic sem bila vesela (ostalih pa ne poznam, tako da nimam mnenja ;)). Razred bo, po pričakovanjih, relativno majhen, dečkov bo več kot deklic. Naša je za tri, tako da neravnovesja po mojem ne bo hudo opaziti (ampak v šoli tega še ne vejo ;) Učbeniki so še vedno v učbeniškem skladu, seznam delovnih zvezkov je vzpodbudno kratek, ostale potrebščine po pričakovanjih.

Jutri gresta z babi po torbo. Tako roza. S Kitty. Opazila sem jo v DZS, lanski model, konkretno znižana cena, pa so jo prodali do takrat, ko sem prišla nazaj ponjo. In so jo "vpoklicali" iz ene druge poslovalnice na drugi strani kure in nas čaka v Ljubljani. Res prijazna gesta.

V soboto je bilo v nekem trenutku pri hiši sedem otrok. In nobenega dretja, pekli so palačinke in se nasploh zabavali. Ko so "samo" trije marsikdaj ni tako imenitno. :)

V nedeljo smo bili s kolesi v mestu. Tudi gospodična. Dogodek hiše eksperimentov, cel Prešernov trg oldtajmerjev, sprehod med stojnicami na Bregu, kofetek s sosedovimi... Pasalo je.

Jagode rastejo, skoraj vsak dan jih naberemo za skodelico.

A si sploh kdo lahko predstavlja, kako je fino, ko odpreš vhodna vrata in na pragu stoji soseda z dvema skodelicama ledene kave?