Drobižki (20)

Uf, dvajseti drobižki... Najbrž jih bo še, je luštno takole nabrati tiste malenkosti, ki so fine za objavo, sama zase bi se pa vsaka posebej kar izgubila.

Veliko finih srečanj je bilo v zadnjih dneh. Rojstnodnevnih, ustvarjalnih, čvekalnih, službenih... Pasalo je, vsako po svoje.

Zanimivo, ko spoznaš človeka, ga srečaš prvič, se dogovoriš za en kofe in na koncu regljaš debeli dve uri... Ouje, tako je treba. Upam, da bo kmalu spet priložnost.

Željno pričakujem pošiljke iz daljnih krajev. Da nadaljujem začeto, uresničim par idej, ki se mi smukajo po glavi.

Srednje dete beleži dva zmagoslavna trenutka. Manjši je uspešno opravljen izpit za kolo. Ha, zdaj bo tudi on lahko šel s kolesom v knjižnico, k prijateljem, v glavnem počel bo lahko tisto, za kar je bil do sedaj "prikrajšan". V glavnem, to je bila taka pomembna prelomnica v življenju nekega komajšedesetletnika.

Poleg tega si je s svojo skupino prislužil pomembno nagrado za raziskovalno nalogo. V Gardaland grejo! Že dolgo ni bil tako nasmejan in dobre volje kot takrat, ko je prišel domov s to novico. Veselje ga je bilo videti nasmejanega in srečnega, on namreč kar hitro najde razlog za nerganje.

Imeli smo spoznavni sestanek z bodočo Otrokinjino učiteljico. Prvi vtis je krasen, dveh mamic sem bila vesela (ostalih pa ne poznam, tako da nimam mnenja ;)). Razred bo, po pričakovanjih, relativno majhen, dečkov bo več kot deklic. Naša je za tri, tako da neravnovesja po mojem ne bo hudo opaziti (ampak v šoli tega še ne vejo ;) Učbeniki so še vedno v učbeniškem skladu, seznam delovnih zvezkov je vzpodbudno kratek, ostale potrebščine po pričakovanjih.

Jutri gresta z babi po torbo. Tako roza. S Kitty. Opazila sem jo v DZS, lanski model, konkretno znižana cena, pa so jo prodali do takrat, ko sem prišla nazaj ponjo. In so jo "vpoklicali" iz ene druge poslovalnice na drugi strani kure in nas čaka v Ljubljani. Res prijazna gesta.

V soboto je bilo v nekem trenutku pri hiši sedem otrok. In nobenega dretja, pekli so palačinke in se nasploh zabavali. Ko so "samo" trije marsikdaj ni tako imenitno. :)

V nedeljo smo bili s kolesi v mestu. Tudi gospodična. Dogodek hiše eksperimentov, cel Prešernov trg oldtajmerjev, sprehod med stojnicami na Bregu, kofetek s sosedovimi... Pasalo je.

Jagode rastejo, skoraj vsak dan jih naberemo za skodelico.

A si sploh kdo lahko predstavlja, kako je fino, ko odpreš vhodna vrata in na pragu stoji soseda z dvema skodelicama ledene kave?

Najdba

Lani je bil izplen ogromen. Danes mi je pomigala ena, ob poti, ki so jo pred mano že danes zjutraj prehodili mnogi, odkar je tale rasla pa stotine ljudi. Najbrž je name čakala :)

Sreča? O tem pa drugič, ko bo več časa.

Drobižki (19)

Kar nekaj drobižkov se je nabralo od zadnje nefimaste objave. Res nisem samo za pašta mašino sedela.

Pri šolarjih so padle prve ne-petke. Tako sva z DH prišla na svoj račun in odpredavala, da bi bilo morda le fino kakšnih pet minut kdaj kaj pogledat za šolo.

Gospodična je napolnila šest let. Tokrat je bila zabava kar doma. Prišle so deklice z vseh vetrov - nekaj iz vrtca, nekaj bivših iz vrtca, nekaj prijateljic in šopek malih sosed. Edina žlahtnica je tisto popoldne žal preživela v bolnišnici, tako da je manjkala na zabavi (pa jo bomo že nadoknadili, brez skrbi). Vseeno jih je bilo toliko, da že kar nekaj časa fino dežuje. Babe, pač, čeprav so majhne.

Nekega dne, kmalu po zabavi, je ukazala, da odšraufamo pomožna kolesca. DH je kakšen dan ali dva trpel peklenske muke, ko je letal za njo okoli Hiške Šiške, zdaj (pa je od takrat samo nekaj dni) je tako suverena tako pri speljevanju kot pri zaviranju, da ji kolo samo še odklenemo, letat pa ni več treba za njo.

Z DH sva si ogledala dve odlični predstavi. Ko sem bil mrtev je bila priporočena, ko sem za RD dobila darilni vstopnici za Dramo. Burleska na odru. S pianistom, napisi, kot se jih spomnim iz Charlie Chaplina ali Stana in Olia, črnobela kostumografija, moški v ženski vlogi, isti igralci v več vlogah, vsi igralci praktično celo predstavo - tiho. Res odlično.

39 stopnic je prišlo kar tako, spotoma, ko sem enkrat pofirbcala mejl od portala, ki prodaja vstopnice. Preverila DHjev koledar, kupila vstopnici in sva se spet režala en večer. Štirje igralci, 139 vlog. Doma še iz knjižnice čaka Hitchkockov film. Ki pa ni komedija.

Vrtnarjenje letos ne gre ravno dobro. Od vseh tistih metrov traku s semeni je ven pokukalo ene 6 korenčkov in nič peteršiljčkov. Prav žalostno zgleda. En čas sem se še šla "denial" in nisem odkrila kuvertana, ta vikend sem se le opogumila in celo oplela plevele, ki pa so pridno rasli. In zdaj gledam golo zaplato zemlje, kjer sem s takim veseljem pričakovala nekaj drugega. Tudi redkvice so precej bolj drobne kot lani, edino solatka dela "k pr norcih". Iz semena, kot ponavadi, fine močne sadike so zrasle. Iz bučk bo tudi kaj, letos sem se za pokušino odločila še za kumare, soseda pa je zrihtala nekaj paradajzov raznih sort in barv. Še dobro, da sem bila bolj zgodaj spomladi prelena, da bi pometala ven jagode, ki jih lani ni bilo nič kaj dosti. Ker so se pošteno razživele in bodo kar lepo obrodile. Prvih nekaj smo jih že zmazali in so odlične. Aja, pa z DH sva napeljala namakalni sistem. Zato je deževje, če ne veste. (Pa zato, ker je imel en otrok ta teden športni dan, drugega pa čaka izlet).

Je pa zato Hiška Šiška - fertik. zdaj imamo tudi ograjo na terasi dokončano. Krasna je. Dobi svojo objavo, ko pofotkam.

Piknik sezona je v polnem teku. To nedeljo tudi prvič v originalni postavitvi - torej je bil žar na koncu vrta (tisti prenosni, fiksni čaka na boljše čase). Dobro se obnese.

Pogruntala sem tudi prima sladico. Tako za mamice (ja kaj, no, za atije je presladka, otroci pa ne smejo). Orehov sladoled (jaz ga kupim v Hoferju) prelijem z malce kremnega likerja (Bailey's recimo). Mmmmmm...

Doma me čaka čisto nova pisalna miza. Darilo od staršev za RD. Pa sploh ne vem, kdaj naj najdeva čas, da pospraviva obstoječe, urediva vse načrtovane rošade, sestaviva novo in usposobiva novo delovno okolje. Uf...

Ideje za ustvarjanje se kopičijo, sploh ne uspem sproti. Zdaj sem še pri brušenju in sestavljanju spečenih zadev, ki sem jih vzorčno že zdavnaj objavila, čaka me brušenje in izdelava fejk stvari, ki sem se jih naučila na sobotni delavnici v Izdelovalnici malih umetnin, pa ene uhane, ki jih je ena punca naročila za k obesku je treba dokončat... V petek se obeta ustvarjalni čvekec, torej spet zadevce za peko in brušenje, pa še ploščice za swap...

Sem že kdaj omenila, da bi jaz kakšno dodatno uro v dnevu?

Nova pridobitev

Ha, po dolgih mukah in težavah, štirih različnih albumih, več možnih elementih za prikaz in precej sočnega preklinjanja, mi je, with a little big help from my friend, končno uspelo.

TADAAAA :)   

Če vam kaj "pomiga", se oglasite na mejl. Objavljen je v profilu. Nekateri izdelki že imajo nove lastnice, nekateri so še na voljo.

Maratonska objava

Zdaj, ko je pošiljka prispela v Anglijo, lahko spišem tole objavo. Prav neučakana sem bila od dne, ko sem oddala paketek na pošto.
Sašo poznam "službeno", še iz časov, ko je živela v Sloveniji. Fenomenalna punca je. Zdaj živi v Angliji, ima družino in dela - hulahup. Pa najbrž še tisoč drugih reči, kolikor jo poznam. Hulahup je strašno zanimiva zadeva, zabavna in primerna za vse generacije. Saša je šla malo dlje. Tko, dobrih 42 kilometrov. S hulahupom je pretekla maraton. Letos že drugič. Pet ur, pet minut in drobiž. Bilo je za Guinnessovo knjigo rekordov. Zakaj? Sama je povedala takole.
Uspelo ji je in vem, da ji bo še kdaj. Če ne maraton pa tisto, česar se bo lotila. Ker ima tisti pravi pozitiven pristop. Navdih mnogim. Tudi meni, da sem ji poslala eno fino fimo hulahup reč. In uhančke za zraven. :)

Srečna trinajstica

Random je pokazal

Pod št. 13, če zapišem komentatorje po vrsti, umaknem moje in podvojene in ignoriram K (to pomeni, da jo zapišem na seznam ;)), se skriva

TINA!

Čestitke in oglasi se prosim na mejl, da se dogovoriva glede predaje.

Vikend kot nalašč...

Za še en brzinski piknik, ostalo za lenarjenje ter brušenje in sestavljanje zaostankov. Jaz sem zadovoljna, moje prstne blazinice nekoliko manj. Komplet uhanov in obeska je za darilo, ostalo trenutno še na voljo.

PS: Ne pozabite na nagradno žrebanje jutri zjutraj!

50.000 (petdeset tisoč)

Uau! Moj blog ima 50.000 in več klikov. Res:

Od začetka sem dnevno spremljala številke in se veselila, ko so počasi rasle. Zdaj jih praktično ne opazim več, razen če kakšna res pade v oči. In tale danes je prav izstopala, sploh ker sem naletela na čisto okroglo :)

Ob tej priliki vas vabim, da pustite komentar, napišite mnenje o blogu in izžrebala bom nekoga, ki dobi obesek na sliki. Obesek je izdelan iz polimerne gline v tehniki Julie Picarello, meri približno 5x3cm, obešen je na vrvici oziroma kombinaciji vrvic in traku v beli barvi, zapenjanje s sponko in verižico za podaljševanje.

Fimo, fimo, fimo...

Kaj naj, če je pa fino in če me drži in če je idej več, kot uspem izdelat in če je izdelanega več, kot uspem dokončat in če je dokončanega več, kot uspem pofotkat...

Ena "malo mešano" serija in ena črno bela s srebrno.

Prstan za swap, obeski v tehniki Julie Picarello (tri serije čakajo na brušenje in dokončno izdelavo),
pikce (prva v seriji), "usnjeni" obeski ter slončkovi uhančki

Črno belo srebrna kombinacija