Tako lenobni kot zadnje dni nismo bili že dolgo.
Če sem v soboto zjutraj še kazala neko navdušenje in sem veselo gospodinjila, rezultat tega pa je bila še ena runda potice, eni piškoti in goveja župca za čez praznike, se mi ni dalo nič več, ko sem nekje opoldne dala potico v pečico.
Za zvečer smo si spekli piščančjo torto. Smo jo že za božični večer, pa nam je bila tako všeč, da smo ponovili. V bistvu simpl ko
pasulj piščančja torta. Pred časom sem dobila en powerpoint na mejl, pa sem po tistih slikcah v model za šarkelj zložila rahlo začinjene piščančje zrezke, ubila nekaj jajc, primešala nekaj slanine, nakockane pancete, povrh še malo zrezkov, potresla z nekaj sira in prelila z jajcem ter pozabila v pečici za debelo uro. Je fino, ker je za dvakrat. :)
Povečerjali smo doma, potem odšli do sosedovih, kjer smo malo klepetali noter, malo postopali zunaj okoli ognja - tudi čevapčičev še nismo nikoli pekli za Silvestrovo. :) Opolnoči smo spraznili šampanjčke, prižgali vso pirotehniko, nazdravili s sosedovimi, zaradi premraženosti še spili enega jegra pri nas in se pobrali v postelje. Tamale punčke okoli enih, odrasli nekaj kasneje, taveliki fantje pa sploh ne. To je že od lani veliki načrt - prebedeti za novo leto. In so se šli po moško, s flašo (kokakole :)), in z igračkami. Menda so delali runde med Wii-jem, računalnikom in ogledali so si dva dela Star Wars sage. Opoldne smo poslali sosedovega domov, našim nekaj "malega dali za prigriznit" (župca, par toastov z biftkom in kos potice) in sta seveda spala do osmih (optimistično sta šla samo za četrt urce malo počivat). Vstala sta za pojest in imela pred deseto že ugasnjeno luč. Ostali smo zdravju primerno poležavali, edina akcija so bili eni piškoti, ki sva jih z Otrokinjo spekli, samo zato, ker sem jo prejšnji teden samo prestavljala, zdaj pa vem samo, da jih ne bova več, ker je brezvezen recept in se niso lepo delali. Uspela sem pa predelati eno strašno fajn knjigo,
Soba (Emma Donoghue), pa pogledala sva si par finih filmov.
Invictus je v prejšnji objavi, ker je res pustil neizbrisen vtis, ostalo pa niti ni bistveno.
Danes razen zajtrka s prijatelji spet nismo počeli nič. Se pozna, da smo utrujeni, ne vsi popolnoma zdravi in se kar svaljkamo okrog. Vse delo, ki je bilo mišljeno za tale medpraznični teden je počakalo, tudi nekaj bolj finih stvari, ki sem se jih nadejala v teh dneh je šlo mimo. No ja, delo ni kot penis in lahko stoji tudi dva dni, in čisto natančno vidim, da se v zadnjem tednu niti ena stvar na moji pisalni mizi ni nikamor premaknila, tako da bo najbrž držalo. Za taluštne stvari bo pa menda tudi še čas in tista taprava volja in energija.
Aja, sem bila pa v ustvarjalnici spet po "sto letih" malo pridna v zadnjem tednu in še malo prej.
Pokažem par uhančkov, ostalega pa še ne še - ker mora ostati skrivnost, ker je del darilca za moje obdarovanke (saj bom, drage moje, zdaj res ni zneslo
unsmajlikfarba)
