Počitnice so šle

Konec počitnic in začetek novega šolskega leta je pri meni od malega ena taka posebna prelomnica. Bolj kot novo leto. Takrat je pri meni bolj čas za nove začetke, bilance za nazaj, čas poln načrtov za naprej, neke nove energije in zagona. Zanimivo, da to ni minilo niti v času ko se niti sama nisem šolala niti nisem imela mulčkov v šoli. Tako da je tale prvi september kar ostal kot en pomembnejših datumov v letu.
Jutri gre Otrokinja v "nov" vrtec. Ne bom razpredala še tukaj, kako so speljali vse skupaj, ker me vse mine, ko pomislim, da si to dovoli ustanova, ki naj bi skrbela, da bi naj bilo našim otrokom prijetno. No, za Otrokinjo me ne skrbi, ona si bo prijezikala pot kamor si jo bo želela. Pa nova učiteljica je kul - mami, veš, ima dolge lase in svetel lak na nohtih. Kolikor sem uspela videt je res kul (jaz imam malo drugačne kriterije kot tamala, ampak pustimo to ;)) Trudim se gledati na vse skupaj s pozitivne strani, da bo vrtec odprt dlje in da kakšna popoldanska gneča ne bo imela takega vpliva kot prej, pa da je igrišče večje kot prej... Malo grenak priokus pa ostaja. Upam, da bo zbledel, sicer pa je punca v vrtcu samo še eno leto. In, na srečo, s tem ni obremenjena.
Fanta gresta v šolo. Tavelik v sedmi razred. Z dvema izbirnima predmetoma, čeprav bi mu zadoščal en za izpolnitev pogojev. Ambiciozen fant pač. ☺ Upam, da mu bo šlo. Pa s tem ne mislim toliko na šolsko delo, to bo zmogel z lahkoto. Konec šolskega leta so se pojavile tiste tipične šolske fore, ki so neizogibne, ki ranijo, in ki se jim moraš naučiti izogniti, preboleti, se ubraniti. Junija je dečko speljal dobro, upam, da mu bo šlo tudi naprej fajn.
Mali gre v peti razred. Gladko odličen v četrtem, tako da težav ne pričakujem. Ne v šoli ne na drugih področjih - malo je še premajhen po eni strani, pa elastičen in prilagodljiv in nasploh strašno fejst fant na drugi, tako da bo lepo vozil. Zaposlen bo še s košarko in kitaro, z novim waveboardom in še čim. Bom pa budno spremljala napredek pri slovenščini. Med dopustom je bil zadolžen za pisanje dnevnika. Ojoj... Nastalo je sicer dokaj čitrljivo napisano in slovnično pravilno vsebinsko skrpucalo. Samo zato, ker mu ni dišalo in ker je namesto o tem, kaj naj naredi, razmišljal, kako je ubogi, imamo v dnevniku potepanja po tuji deželi, zanimivih krajih, kupu dogodivščin vseh sort vsak dan napisano "Zjutraj smo vstali in pozajtrkovali. Po zajtrku smo se šli kopat" - tudi takrat, ko je bilo kopanje že pred fruštkom. Aaaaa....
Ker je šel dnevnik s tako muko je v njem po liniji najmanjšega upora pristalo tudi tole:



Posebna pozornost velja prvi vrstici ☺

Kar pa pravzaprav ni slabo. Počitnice so, naj so še tako dolge, kljub pričakovanju "novih delovnih zmag" vedno prekratke. Tako da kakšen dan ne bi škodil...
Pride pa zdaj obdobje krajših pričakovanj. Če se v poletju vse vrti okrog dopusta, potem pa okrog septembra, se zdaj vse skupaj skrajša na - vikend. Ta vikend bo piknik, naslednji bo spet kakšen pobeg, če bo le vreme,... In tako počasi do naslednjih počitnic.

Čarovniška pre(d)stava

Ko sva se z DH vrnila z zgodnjepopoldanskih opravkov, naju je na vratih hladilnika pričakalo vabilo. No, plakat. Vstopnica je bila pripravljena s perforacijo, serijsko številko in lično zapakirana v kuvertici. Program je bil tako lepo izpisan, da kar nisem mogla verjeti, da starejši sine lahko tudi tako lepo piše.
Predstava je bila prima. Čarovnik je imel ogrinjalo, še tisto za Harrja Potterja, ki ga je imel za pusta. Brat je skrbel za razsvetljavo in zavese ter za povezovanje oziroma zabavo obiskovalcev med posameznimi točkami.
Pripovedoval je vice. :)
Krasno popoldne, komaj čakamo ponovitev v prihodnjem tednu.
Čarovniku manjka še nekaj vaje, da bo res vse uspelo in da bo časa za priprave manj, ampak si je prislužil velikanski aplavz in pohvalo za izpeljan šov. Lanski nakup na knjižnem sejmu se je že večkratno obrestoval.

Naša princeska se je tudi nališpala za predstavo. Okoli vratu si je obesila največji diamant (pustni ostanki princeskinega kostuma pač), ustnice pa si je namazala z globusom, da so se bleščale. ☺

Puglia - the best of the rest

V bistvu ni kaj dosti več ostalo. Morda še nekaj drobcev  tega dopusta, predvsem da ne gredo v pozabo.
Precej debat je bilo glede naslednjega kampiranja in letošnje je bilo definitivno zadnje s tako velikim šotorom. Zaenkrat je še doma, tako da če koga zanima konkretno velik šotor, naj se mi javi. Nekaj podrobnosti je tukaj, sicer mi napišite mejl.
Vse večere smo pretarokirali s fantoma. Dobro jima gre, vsakič boljše. Imamo že določen družinski termin, da bomo do naslednjega dopusta več igrali tudi doma. Uvajamo tudi družinski tarok zvezek, da se kdo opogumi in zradira kakšen radlc tudi brez idealnih kart ☺ - sicer se bodo kar kopičili.
Punca je bila neizmerno pogumna. Najprej je brez večjih težav odložila rokavčke in jih zamenjala za plavalnega črva. Poimenovala ga je Mašnica, včasih smo morali biti bolj tiho ob povratku s plaže, ker je bila Mašnica utrujena in je dremala, pa po uspešnem plavanju ji je dajala jabučke. Domišljija pač ne pozna meja. ☺ For the record: rezultat dodatnega vikenda na morju je to, da v prihodnje tudi mašnica ostaja doma. Punca plava zbrez vsega!
Takle dopust je bil za sicer energično petletnico strašno naporen. Si predstavljate, da smo slišali stavek: "Mami, a grem lahko spat?" :D
Zabavali smo se ob življenju v kampu. Od koles različnih stopenj zarjavelosti in dodatkov do otroških vozičkov, predelanih v pripomoček za tovorjenje kupa umazane posode do WCja. Od gospe na sosednji parceli, ki je ves čas pucala (ampak res ves čas) do nekoga, ki je ob popoldnevih vadil karaoke.
Jutranji kapučino s knjigo je bil na sporedu vsak dan. Moram se naučiti italijansko, včasih bi pasalo malo pokramljati s kom.
Trgovina v kampu je bila dobro založena, cene pa proti pričakovanjem zelo sprejemljive. Zdaj, ko smo preizkusili še nič ekstra kamp na severu se nam po tisti trgovini še toliko bolj "kolcalo".
Jedli smo fajn. V italiji se res da dobro najest. Letos so pele foccaccie. Ko se shladi spečem še kakšno doma. Kok je blo to dobro... Pa cela družina se je ornk najedla za ene 8 EUR. Paradajz je fenomenalen. Kakor sem bila vesela domačih se mi je kar milo stožilo po tistih z juga, ko sem jih poskusila. Jebiga, ne more se primerjat pa pika. Burrate - ki smo jih jedli kar tako, posoljene in z malo olivnega olja. Orecchiette pa skuham sama, samo do perja od repe se moram dokopat. Če ma kdo kakšno repo doma, se priporočam. Ni treba cele, bo perje dovolj. Moramo pač probat. :)
Spet, če primerjam s severom, je na jugu vse nekam bolj mirno. Tudi v turističnih mestih. Pa ne vem, ali je to zaradi lokalcev, turistov, mentalitete ali (po vsej verjetnosti) kombinacije - ampak dol je bolj fajn. Manj štantov s plastiko, manj bombardiranja z vseh strani. Bolj luštno je.
Voziti se je pa po Italiji itak fino. Tam se ljudje - peljejo. In spremljajo promet, tako da se načeloma ne dogaja, da potrebuješ deset minut, da avto pred tabo opazi, da je počasnejši in se umakne. Tam se tudi na nekaj tisoč km poti ne zgodi to, kar se recimo pri nas zgodi dvakrat od Razdrtega do Ljubljane - da se recimo cel promet skoraj ustavi, nekaj časa pelje petdeset, potem pa spet steče - brez nekega opaznega razloga.
Mi vsekakor še gremo. Nimamo več kaj dosti neraziskanih kotičkov, bodo pa nekateri po dosti letih spet zreli za ponovitev in podrobnejši ogled. Tako da nas bo Italija videla še velikokrat.
Če se komu da klikati v nedogled, so "javne" fotografije v albumu.

Puglia (2) - potepanja

Po Puglii (in malček po Basilicati) smo se spet čisto po naše potepali. Vandrali po večjih in manjših mestih, se ustavili tam, kjer nam je bilo všeč in preskočili, če nam nesto "ni sedlo". Spet smo se včasih sami potikali po mestu, ker smo bili pač "prezgodaj", včasih naleteli na največjo gnečo. Povsod pa smo se imeli luštno, si ogledali kar smo želeli, se najedli, če smo bili lačni, polizali sladoled, če nam je zapasal in se nasploh imeli fino.
Letos so nas očarali

Monopoli
kjer smo se potepali po obali, sedeli na topu, odkrivali ozke prehode in videli krepko načeta vrata

Polignano a Mare
kjer smo občudovali mesto na pečinah z več strani, brskali po štantih in se smejali kipu, ki mu je suknjič plapolal čisto drugače kot je pihal veter

Trani
ki nas je prevzel z enim najlepših giardino pubblico, kar smo jih videli do zdaj in fenomenalno cerkvijo - visoka, preprosta, z ogromno dnevne svetlobe in brez temačnih slik.

Castel del Monte

ki je bil edina stavba daleč naokrog, na vzpetini, in s svojo mogočno in nenavadno pojavo vzbuja občudovanje

Otranto
kjer nas je skoraj odpihnilo a smo vseeno pretaknili notranjost obzidja, si z vrha ogledali marino in od zunaj grad

Brindisi
kjer se konča Via appia, kjer so enega od stebrov, ki označuje njen zaključek, v zahvalo poklonili mestu Lecce, kjer je gromozanski spomenik padlim junakom v obliki krmila in kjer smo se čez zaliv peljali z ladjico

Gallipoli
kjer je najlepša cerkev tako stisnjena med okoliške stavbe da jo komaj slikaš, kjer je ob obali tega nekoč otoka še kup ostalih cerkvic in kjer smo spet uživali v klatenju po preozkih ulicah.

Leuca
špička od petke, tam se srečata Jadransko in Jonsko morje, mi pa smo imeli piknik ob edinem sončnem zahodu tega dopusta, kjer je sonce zašlo v morje

Lecce
barok na veliko, gužve na pretek, vožnja s kolesom za osem, fenomenalen sladoled, odlična ulična predstava, grad z razstavo o izdelavi "kipov" iz papirmašeja - ni da ni

Alberobello
hiške kot iz pravljice

Matera
kjer smo se konkretno nahodili med domovanji, ki so bila nekdaj v skalnih votlinah

Locorotondo

mesto na hribu, kjer se čudovito vidi pokrajino, če si na obrobju centra, če zaviješ med hiše pa konkretno stegneš vrat, da vidiš kamorkoli. Kjut do konca.

Altamura
Kruha nismo dobili, ker smo bili tam pred koncem sieste. Cerkev pa k sreči ni bila zaprta.



Puglia (1) - kamp

Skrajni čas, da objavim še kaj z "glavnega" dopusta...
Letos smo šli v Puglio. Ne, ne v Pulo, kot so mnogi spraševali. V Italijo, na petko od škornja.
Do kampa je bilo 1300 km. Pot je dolga, tako da smo, kot lani, vmes prespali. Tokrat v hotelu, v Bariju, kjer smo se srečali s prijatelji, ki so se vračali domov, skupaj smo pojedli pizzo, se sprehajali po blodnjaku ulic starega jedra in se nasploh imeli fino na prvi počitniški večer.
Utaborili smo se na strateško finem prostorčku, kjer smo imeli WC blizu, trgovino tudi (mrzlo pivo pa to), do plaže je bil pa ravno fleten sprehodek, da smo se nazaj grede odkapljali. Bili smo, seveda, edini slovenski gostje in morda eni od petih ali sedmih neitalijanskih turistov v kampu. Temu primerno življenje v kampu teče "po italijansko". Zjturaj zajtrkujejo, potem se, ustrezno animirani, plažijo nekje do pol enih, potem kuhajo in pomivajo posodo, potem je siesta, ko vse ugasne, ob štirih pa tja do sedmih je na vrsti plažanje (ob animaciji, seveda), po času za večerjo in večernem pomivanju posode pa se nališpajo in gredo na večerno animacijo, ki traja tja do polnoči. Mi smo po svoji stari navadi počeli stvari takrat, ko jih drugi ne, tako da smo se precejkrat praktično sami kopali še pred zajtrkom, če nam je bilo vroče smo se šli med siesto osvežit v morje, kjer smo spet imeli plažo skoraj zase, če smo šli v prime time-u pa tudi ni bilo problema. Prostora za brisače je bilo dovolj kljub gužvi - tiste kilometrske plaže so pač kul, voda pa je bila tudi dovolj časa plitva, da smo se tudi v največji gužvi lahko žogali, če smo želeli, po drugi strani pa nismo hodili daleč do globoke vode za plavanje. Pa ni da smo plažo kaj dosti koristili - v 16 dneh smo na plažo enkrat nesli tudi brisačo in knjigo ☺. Kamp je bil torej kulski, z dovolj sence, prostorom za obe mreži, solidnim izborom stvari v trgovini po spodobnih cenah, tako da smo se imeli prav fajn, predvsem pa smo imeli točno tisto, kar potrebujemo na naših dopustih - izhodišče za potepanja. Hitra cesta je bila blizu in brezplačna, lokacija za naše destinacije pa tudi odlična.

Prodam šotor Outwell Goldfield plus za 8 oseb

Prodamo šotor Outwell goldfield plus, za 8 oseb (tri spalnice 3+3+2, z mrežo proti komarjem, močnim dnom, vmesni prostor cca 2x2m, s "tlemi", stojna višina), iglu sistem, vodni stolpec 3000 mm. Trenutno možen ogled v sestavljenem stanju v Ljubljani.

Review in nekaj fotk:
http://www.ukcampsite.co.uk/tents/p/Outwell-Goldfield/724

Kontakt? Komentirajte na blogu, napišite mejl, če me osebno poznate mate moj mobi... ;)

In, seveda, povejte naprej, prosim!

Glasba letošnjega dopusta

Tokrat začnem dopustniške objave z muziko. Fotografije so še pospravljene v fotoaparatih, časa za pretakanje na PC, kaj šele za urejanje, še ni bilo.
Spet smo šli v Italijo, spet smo naredili veliko kilometrov, spet nas je "čentoduečento" (RTL, 102,5) spremljal vso pot.
Daleč največkrat predvajane so bile poletne uspešnice tipa ojojoj in ajajaj*. V avtu, v kampu,...
Bruno Mars je očaral mulčke, priznam pa, da smo ob Lazy song povižgavali vsi, ki to znamo.
Vmes so se pa našli cukrčki Gianne Nannini


in Jovanottija



Dve pesmi, ki smo jih iz radijskih komentarjev uspeli hitro locirati in ki sta se, čeprav zaznani le kot nekaj, kar gre prijazno v uho, izkazali tudi kot strašno fletni "all the way". Njami.

Lahko pa pobrskate tudi sami.

(*) - polinkam, ko najdemo en tak ritmičen latino hit, ki ima v besedilu "sombrero" in aj-aj-aj. ☺