Bil je lep pomladni dan

in prav čudovito je bilo sedeti na sončku in v dobri družbi uživati ob kozarcu vrhunskega vina.

Ne morem da ne bi, no :)

Po krasnem babjem večeru me je na FB zidu našlo tole. Avtorja ne vem, originalnega vira žal tudi ne, je pa zabavno in si zasluži malo trajnejši spomin.

Pomlad

Letos me rumena posebej vleče...
Forzicija je bila ukradena poznemu popoldanskemu soncu.



Narcise pa so bile čisto v senci, ob istem času, pa so kljub vsemu kar žarele.

Študentka :)

Noči bodo malo krajše, kave bo šlo malo več, na koncu pa bo občutek zadovoljstva, pospravljena še ena nedokončana reč in, upam, nekoč, višja plača :)

Čakam pomlad

Forzicije, ki je cvetela decembra, nekako nisem jemala resno. Tile so pa nekaj drugega :)

 

Ko uide celo leto

2014 je kar ušlo. Izmuznilo se je med službenimi obveznostmi, skrbmi za zdravje, valeto in vpisom na gimnazijo, urejanjem doma, kar precej potepanji in seveda tistimi drobnimi rečmi, ki so držala vse skupaj - jutranje crkljanje, kava v postelji, kar nekaj finih filmov in knjig, druženje s prijatelji, najboljše tortice v mestu v fini družbi, dokončano šolanje z  mojimi puncami, konec nemščine, nekaj teka in redno kolesarjenje v službo (in ukradeno kolo, no, tri, če upoštevam še domače), prineslo je tudi malo spremenjeno frizuro, kar precej črnega usnja, nekaj malega ustvarjanja, nove ljudi. In dve medijski objavi, hehe :) Leto novih začetkov, pa tudi leto, ko se je bilo potrebno posloviti od marsikoga in marsičesa.
Upam, da bo letos več časa tudi za tale kotiček. Še vedno je moj, še vedno ga imam rada, pa je bilo toliko pomembnejšega in nujnejšega, da računalnika doma sploh nisem prižigala. Po cele tedne. Ene lepših poti sploh še nisem zapisala. Morda ob kakšnem pustem večeru pride tudi to na vrsto. Čiiiisto malo je kriv tudi lanski (pardon, predlanski) božiček, ki mi je namenil en tako pameten telefon, da komot poštimam najnujnejše privat mejle in kakšno objavo na FB (s slikco vred). Ampak s pospravljeno pisarno in umiritvijo marsikatere situacije bo, verjamem, spet več časa.
2014 je prineslo tudi čisto poseben portret. Brez vseh tistih gubic, ki jih je sicer narisalo, naj bo v prvi letošnji objavi kar tu objavljen. Da bo 2015 vedelo, kaj naj - sončne barve, širok nasmeh, pa srčke :)

Lizbona

Predlani Barcelona, lani Dublin, letos Lizbona. Letni izlet s puncami. Letos žal zamegljen z žalostno novico in pokapljan s puščajočim nosom, pa vendarle - punce so tako fine, Lizbona je bila tako sončna in topla in barvita, da je bilo lepo. Mesto je res krasno, ima nek svoj čar, ki bi se ga dalo raziskovati še dneve in dneve. Bližnja Sintra je prav tako simpatična, eno mestec po mojem okusu - majhno in kup luštnih skritih kotičkov je tam. Punce so bile krasne. Skupna srečanja, potepanje z vodičem, vedno je luštno in zabavno. Tiste, s katerimi sem pohajala največ, pa sploh razred zase. To je eden največjih plusov teh druženj - omogoča vse - skupno druženje cele skupine, druženje s tistimi, ki ti ustrezajo ali te v nekem trenutku druži isto zanimanje, ali solo pohajanje. Vedno po želji, po navdihu, po potrebi. In ujameš oglede vseh vrst, šoping v nakupovalnem centru, mini butiku ali na ulici, vino vseh barv, stadione, akvarij, tramvaj, sejem, maraton, kostanj,...

Letos sem s fotko ujela nekaj torbic - prav lušten kolaž nastane, ko se 28 punc potepa po mestu. Nekatere žal manjkajo ali pa so bile slike neuporabne...

Ostalo so pa utrinki za javnost, ki jih je ujel moj objektiv. Naslednje leto? Na toplo, so rekle punce. Bomo videli, kam, destinacija bo znana na after partyju. Komaj čakam!

Utrinki s potikanja po hribu pod gradom

Sintra

Portugalci so tesno povezani z morjem. To se odraža tudi z arhitekturo.

Oceanario. Top.

Okraski

Utrinki

Utrinki

Posrečeno ponesrečena

Punce