Ko uide celo leto

2014 je kar ušlo. Izmuznilo se je med službenimi obveznostmi, skrbmi za zdravje, valeto in vpisom na gimnazijo, urejanjem doma, kar precej potepanji in seveda tistimi drobnimi rečmi, ki so držala vse skupaj - jutranje crkljanje, kava v postelji, kar nekaj finih filmov in knjig, druženje s prijatelji, najboljše tortice v mestu v fini družbi, dokončano šolanje z  mojimi puncami, konec nemščine, nekaj teka in redno kolesarjenje v službo (in ukradeno kolo, no, tri, če upoštevam še domače), prineslo je tudi malo spremenjeno frizuro, kar precej črnega usnja, nekaj malega ustvarjanja, nove ljudi. In dve medijski objavi, hehe :) Leto novih začetkov, pa tudi leto, ko se je bilo potrebno posloviti od marsikoga in marsičesa.
Upam, da bo letos več časa tudi za tale kotiček. Še vedno je moj, še vedno ga imam rada, pa je bilo toliko pomembnejšega in nujnejšega, da računalnika doma sploh nisem prižigala. Po cele tedne. Ene lepših poti sploh še nisem zapisala. Morda ob kakšnem pustem večeru pride tudi to na vrsto. Čiiiisto malo je kriv tudi lanski (pardon, predlanski) božiček, ki mi je namenil en tako pameten telefon, da komot poštimam najnujnejše privat mejle in kakšno objavo na FB (s slikco vred). Ampak s pospravljeno pisarno in umiritvijo marsikatere situacije bo, verjamem, spet več časa.
2014 je prineslo tudi čisto poseben portret. Brez vseh tistih gubic, ki jih je sicer narisalo, naj bo v prvi letošnji objavi kar tu objavljen. Da bo 2015 vedelo, kaj naj - sončne barve, širok nasmeh, pa srčke :)