Dolgo, vroče poletje

Ne, prav nič se ne delam norca. Naše je bilo tako. Najdaljši dopust ever (20 dni), pet ljudi, en avto z niti ne popolnoma polnim prtljažnikom. 3800 km, 5 prestolnic, 5 apartmajev. Pravi Balkan tour smo imeli. Prva nočitev v Beogradu je bila namenjena bolj postanku kot čemurkoli drugem. Je bila kar naporna pot, saj so bili zastoji na meji, ki smo se jim uspeli izogniti do neke mere, pa so vseeno požrli precej časa in energije. Beograd še pride na vrsto za resnejši ogled. Nam je bil tokrat postanek na poti v Makedonijo. Prvih nekaj dni smo bivali v Skopju. Skopje noro pozidujejo, za vsako stavbo postavijo še nekaj deset spomenikov, vsaj občutek je tak. Stavbe so lepe, mnogi spomeniki impresivni, ampak nekaj manjka. Po nekajdnevnem razmšljanju ugotoviš, da ni Skopja. Ker so stavbe kot v Budimpešti, mostovi kot v Pragi, slavolok kot v Parizu in doubledeckerji kot v Londonu. Skopje? Nekako manjka. Trdnjava Kale je kljub znaku dostopna, ampak preveč zapuščena, albanski del mesta je ponekod živ, ponekod zanemarjen, nekako nikjer ne najdeš nekega utripa, da bi rekel "to je pa Skopje". Matka je bila krasen izlet. Prav tako Kratovo, Stobi in kar je bilo še vmes postankov. Na Vodno smo šli, tisti križ je res impresiven.
Naslednji postanek: Ohridsko jezero. Naključje je hotelo, da v Ohridu nismo našli pametnega prenočišča in smo bivali malo ven, v Lagadinu. Kaj boljšega. Imeli smo apartma z vrtom, s plažo pred nosom, tik ob glavni cesti, ki nas je vodila na izlete. Bolj v hribe proti severu, pa malo na albansko stran jezera, pa čez Galičico do Prespanskega jezera in v Bitolo, seveda v Ohrid (skupaj z dvema predstavama, ki jih je ponudil Ohridski festival amfiteatru), kopanje, Sv. Naum, postrvi... - vsega dovolj.
Makedonija? Čudovita. Pokrajina lepa, ljudje prijazni, paradižnik fenomenalen. Kupi smeti so marsikje po tleh, kar je velika škoda in verjetno bi se z nekaj truda dalo poskrbeti za to. Škoda, ker tega, kar imajo pokazati nekako ne kažejo. Razloga ne poznam, ampak prav imenitno bi bilo pri marsikateri stvari imeti kakšen kažipot, sploh ker pokritost za navigacijo ni ravno zavidljiva. Razen ene reči, kjer so "informiranje in obveščanje" očitno uredili z nekimi evropskimi sredstvi, bi lahko res naredili več. Verjetno bi bilo več obiska in bi lahko marsikaj bolj uredili z denarjem, ki bi ga pustili turisti. Nekako je po vseh potikanjih npr po Italiji praktično nepredstavljivo, da je eno večjih arheoloških najdišč v državi ob katerikoli uri dneva prazno...
Počivalni del dopusta smo preživeli ob Albanski obali. Bivali smo v Draču (Durres), naredili izlet v Tirano, se dvakrat kopali na mestni plaži, potem smo se hodili kopat na neke plaže malo višje od mesta, pa vseeno kar daleč po cesti. Albanija še pride na vrsto. Lepo nas je presenetila. Zaradi zaprtosti v preteklosti in premalo vedenja, ki ga imamo o tej državi je nekako vedno kot neka lisa na zemljevidu. Naredila je lep vtis. Mesta so urejena (čeprav se najdejo hudo zanemarjeni deli), ceste so lepe in široke (spet z nekaj izjemami in očitno imajo težave z mostovi - prehodi s ceste na most in obratno so obupni), gradijo ogromno in ne samo na pol - nedokončane hiše praktično ni bilo videti. Tirana je lepo mesto, Durres je prav simpatičen, po fotografijah sodeč je obala bolj južno fenomenalna. Vsekakor pride kdaj na vrsto, saj ponuja veliko, vendar ne za enodnevni izlet. Ceste tam so taka loterija - no, ne ceste, ljudje - da smo sklenili, da rajši drugič pa lepo v miru pogledamo tiste konce. Ker moraš biti bistveno bolj pazljiv, saj nikdar ne veš, kdaj boš sredi ceste naletel na parkiran avtomobil, ker se je nekdo ustavil na kavici, na avtocesti srečal kolesarja ali povozil pešca, ki pleza čez ograjo, ki deli oba pasova. Že otroci so ugotovili, da "tukaj pa kar stopiš na cesto, en bo že ustavil"... Otrokinja je pa recimo v Ljubljani komentirala nekoga, ki je 20 m od semaforja prečkal Celovško "Pa kaj vam je, a mislite, da smo v Albaniji al kaj?"...
Nazaj grede smo imeli kosilo v Podgorici, kjer sta v praznem lokalu dva člana osebja poskrbela, da smo ugotovili, da so vici o Črnogorcih vsi res...
Dvakrat pa smo prespali v Sarajevu, tik ob Baščaršiji, tako da smo si uspeli center mesta kar lepo ogledati v sicer kratkem času, ki smo ga imeli na voljo.
Vtisi? Nepozabni. Dežele, ki imajo svoj čar. Cene, ki so zelo prijazne. Čeprav v trgovinah ni tako bistveno ceneje, bencin ni tako bistveno cenejši, v lokalih je pa neprimerno ceneje kot pri nas. Runda pijače za vseh pet je bila redko nad 5 EUR, za 15 smo se vsi najedli, kepica sladoleda je od 15 do 40 centov, če preračunamo. Vsekakor še kdaj zavijemo na tiste konce.

Resno me čas priganja, saj se zelooooo v kratkem obeta še ena imenitna objava s potepa, zato nekaj fotk za pokušino, dokler ne usposobim ustreznih orodij za fotke rihtat. Sej vem, rabim četrt ure cajta, pa ga niiiii. Že to, da dopust, ki je bil top of the top objavljam z več kot enomesečno zamudo je grozljivka... ;)

Matka - pot do tja

Matka - pogled s štartne pozicije. Čoln te pelje po kanjonu, vodič te odpelje v jamo, celotno doživetje je super

Vodno. Baje največji križ na svetu. Ma je res ogromen.

Kale - del obzidja. Neizkoriščen potencial, škoda.

Spomin na uničujoči potres. Povsod po mestu so potresene take plošče. Všeč.

Ura potresa. Takrat se je ustavila in je tako obstala.

Kratovo. Mesto na obeh bregovih soteske. Zapuščeno, po krivici. Spet neizkoriščen potencial

Stobi. Mozaiki v krstilnici ob cerkvi. Na ogromnem arheološkem najdišču z amfiteatrom, termami za fante in punce, palačami smo bili spet edini turisti. Vodičko smo imeli zase in smo se prav imenitno imeli ob potikanju po vseh tistih ruševinah

Kuklica. Kamnite "lutke". Odlično označena znamenitost, turistov pa kljub temu nikjer.
Prišli smo do tja, se potikali po tistih skalah sem ter tja, prav imenitno je bilo imeti vse zase

Šarena džamija, Tetovo. Čudvita tako znotraj kot zunaj.

Javni prevoz. Brez heca. Redna linija med Tetovim in še nekje. Je zabavno, ker se nam ni bilo treba peljat s tem :)

Panorama: Ohridsko jezero, pogled z Galičice

Bitola

Sv. Naum. Pav na strehi. Prav zanimivo jih je bilo opazovati.

Mavrovo. Ne, niso poplave, to tko je. Jez so postavili in je poplavilo cerkev.

Pri Mavrovem so smučišča. No, to je ograja, ne izposojevalnica ;)

Postaja, Spomin na neke druge čase...

Najdeno v Ohridu v nekem parkcu. Itak jo je blo treba malo prežokat :)

Večerni sprehod

Amfiteater v Ohridu. Tako Voca People kot Nemanja Radulović z The Devil's Trills so bili čudovito doživetje

Tirana. Na nedeljo, kar je bila genialna odločitev, saj je bila prazna.

Cesta v Albaniji. Ko smo iskali "našo" plažo, sta bili ta (krajša) in druga (daljša) narisani na zemljevidu kot istega reda. No, daljša je, kot se je kasneje izkazalo, fenomenalna, tale pa, no, saj ni treba komentarja, ne? 

Drač

Drač - Riva (posneto s stolpa na zgornji sliki)

Amfiteater v Draču

Utrinek z ene od ulic v Draču.

Prodajalka na plaži. Ena redkih na tem delu (v mestu jih je kar mrgolelo)

Plaža (no, beach bar malce stran)

Dvesto metrov pred plažo. Prodajalnica z najnujnejšim. Tole je kabina za pomerjanje kopalk :)

Jap, fajn dopust je bil :)