Nepričakovana

Otrokinja je dobila sončnico. Drobceno sadiko od prijateljice, ki živi v sosednji hiši. Kaj bo z njo, ne vem, je utrpela že napad toče, zdaj je iz neznanega razloga prelomljena...
Je pa nepričakovano dober meter stran zrasla še ena. Praktično iz grma hortenzije, doker ni bila višja od njega, je sploh nismo opazili. Presenečenje, ki je zraslo iz semena, ki so ga iz ptičje hiške očitno stresli ptiči. Ta pa že cveti in danes mi je takole zaželela dobro jutro:

Razdejanje

Toča je kot kamenje udarjala po strešnih oknih. Prišla, potolkla, šla. V nekaj minutah je bilo vsega konec. Posnetki so od daleč. Blizu raje ne grem.

Slovo še enega mojstra

Ivan Minatti je med mojimi najljubšimi pesniki.
V bloku, v katerega sem v srednji šoli prepisovala misli, citate in pesmi je njegovih kar nekaj.
Nekoga moraš imeti rad je sicer čudovita a že skoraj zlajnana, tolikokrat se jo sliši in prebere.

Zato odlomek iz pesmi Odšla sva spet:

Reci:
kolikokrat bo še treba oditi
in za vselej pustiti ob poti
drobec srca?

Zbogom, mojster.