Najprej smo se namenili na TV stolp. Takoj, ko smo pokukali "na kopno" z metro postaje smo srečali najprej Plečnikovo mojstrovino. Morda boste tisti, ki poznate Šiško, prepoznali kakšno podobnost s Cerkvijo sv. Frančiška v Šiški. Najdete jo na peti sliki na tem linku.
Nato še stolp. Škoda, ker so stekla že nekoliko spraskana in fotografije niso tako dobre, kot bi si želeli. In škoda, ker kavarna ne obratuje - bi pasala kavica s pogledom na mesto.
Mimo židovskega pokopališča smo šli ma tramvaj in v mesto.
Potikali smo se po sončnih ulicah, med turisti, posedali na stopnicah, po trenutnem navdihu in čisto brez plana. Zlezli smo na stolp nad uro (v mestni hiši), prisluhnili trobentaču, spet opazovali mesto z malo drugega zornega kota. Neverjetno, na koliko mestih lahko Prago vidiš z vrha - in vsak pogled nudi nekaj čisto posebnega. Stavbe. Trg. Ljudi. Stojnice. Gnečo. Panoramo.
Obiskali smo Špansko sinagogo (dete je celo ukradlo ene fotko, čeprav se ne sme. Pa ati in mami nista bila nič huda)
Radovednost nas je popeljala še čez Vltavo, ker smo se povzpeli na hribček, kjer je nekdaj stal Stalinov kip, zdaj so ga pa nadomestili z velikanskim metronomom. Ko smo bili tam, je sicer miroval, smo ga pa v teh dneh večkrat videli iz daljave. Hecna reč.
Še en fajn dan se je iztekel.
Ni komentarjev:
Objavite komentar