Živemu človeku se vse zgodi

Danes so mi recimo zaparkirali kolo. Nekdo je na okvir privezal kužka. Zelo prijaznega, pa ga vseeno nisem upala odpeti in privezati drugam, da mi slučajno ne uide.

Otrokinjin računski sistem

Če imamo lahko enega otroka, ki na dnevni bazi izumlja nove besede, imamo lahko tudi eno Otrokinjo, ki si je zamislila čisto svoj sistem seštevanja. Saj ko enkrat pogruntaš, ima celo neko svojo logiko... Sort of...
Računali so 37 + 48. Naračunala je 200. Seveda nas je zanimalo, od kod. In tudi "le po kom ma to"*?

Prvič, ko mi je razlagala, da je 8 plus 7 enako 15 in da napišeš nič, me je zgubila takoj. Potem smo se malo poglobili in je stvar postala jasna. Napišeš ničlo od desetke, petko pa preneseš naprej. In potem, ko iz 3+4+5 dobiš dvanajst, spet napišeš ničlo od desetke in daš dva naprej. Dvesto, torej :)
Vse bi bilo še bolj zabavno, če tega ne bi izumila ravno na testu ;)

*No, njena mama je pri pisnem odštevanju tudi enko, ki jo preneseš k deseticam, dala včasih k zgornji, včasih pa k spodnji cifri... Po občutku pač. Pa je vseeno potem na dolgi rok matematično kar dobro shajala.

Ne morem da ne bi, no :)

Po krasnem babjem večeru me je na FB zidu našlo tole. Avtorja ne vem, originalnega vira žal tudi ne, je pa zabavno in si zasluži malo trajnejši spomin.

Posledica raziskovalne naloge ☺

V tem šolskem letu so vsi trije mulčki pripravljali raziskovalno nalogo. Tavelik na področju  matematike, tasrednji na področju dodatkov v prehrani in Otrokinja na temo barv oblačil. Kot staršu se mi prav imenitno zdi, da se lotevajo takih nalog in izzivov. To, da so zraven, da so ob tem zadovoljni in da delajo z veseljem štejem jaz kot "mission accomplished". Če bo kakšen rezultat, toliko boljše.
Fanta sta delala pretežno samostojno, z Otrokinjo smo seveda zadnje dni ob popoldnevih pridno ponavljali njen del zagovora. Nekaj se je očitno prijelo, saj je bil zadnjič pri babi, ko sta v bloku šli mimo s H označenega hidranta, naslednji dialog:

Otrokinja: "Zakaj pa tukaj piše H? Ali to pomeni »hipoteza«?"

Babi pade čeljust in vpraša: "Ja, kako pa ti poznaš to besedo? Kaj pa pomeni?"

Otrokinja: "Seveda poznam hipotezo in jo včasih tudi ovržem. To je, kadar nekaj misliš da je, potem se pa premisliš in ni."

Kar se mene tiče je tole vrhunec letošnje sezone raziskovalnih nalog. ☺ 

Četudi si kdo od njih prisluži dvodnevni izlet, kot je bil lani za nagrado za najboljše naloge.

Krokodil je RES bolj dolg kot širok!

To lahko dokažemo! 

Dokaz razdelimo na dva dela.

Najprej dokažemo, da je krokodil bolj dolg kot zelen.

Če pogledamo krokodila od zgoraj, vidimo, da je dolg in zelen. Če ga obrnemo, vidimo, da je dolg, zelen pa ni. Torej je bolj dolg kot zelen.

Nato dokažemo še, da je bolj zelen kot širok. Če pogledamo krokodila od zgoraj, vidimo, da je zelen po dolžini in po širini, širok je pa samo po širini. Torej je bolj zelen kot širok.

Ker smo dokazali, da je krokodil bolj dolg kot zelen in bolj zelen kot širok, smo torej dokazali, da je bolj dolg kot širok.

Na tole nas je spomnila sošolka s faksa, ki nas je obiskala minuli vikend. Draga M, še enkrat hvala za prijetno druženje. Luštno je bilo malo obujati spomine na tiste popoldneve, ki smo jih v študentskih letih preživljali ob testeninah, Vienetti in neskončih kavah. Testenine, Vienetta in neskončne kave pašejo tudi "na stara leta". Upam, da v kratkem ponovimo!

Dialog z gospodično

Dejstvo št. 1: Jutra so precej hladna, čeprav je kasneje čez dan pošteno toplo in se za na sonce ne oblačimo kaj dosti.
Dejstvo št. 2: Ker smo bili jeseni pridni, DH že celo zimo parkira v garaži.
Dejstvo št. 3: Imeli smo gripo in Otrokinja še ni šla v vrtec.
Dejstvo št. 4: Zjutraj je moj avto še globoko v senci.

Včerajšnja debata, preden sva se zjutraj odpravili k babi:
O: Mami, a lahko oblečem jopico?
Jaz: Ne, obleci softshell, za jopico je prehladno.
O: Ampak jaz bi rada jopico.
Jaz: Verjamem, ampak prehladno je za jopico, pa še avto je hladen. A vidiš moj avto? Je v senci ali na soncu?
O: V senci.
Jaz: Torej je hladen, ker je bil celo noč na mrazu, pa še v senci je. In ker je hladen, pomeni, da...
O: ...greva z atijevim avtom.

Ja, enkrat je že bila podobna debata o kliklici...

O rožah...

Debata s sinom:
- Mami, kdaj tale naša roža cveti?
- Mislim, da ne cveti.
- Kako se pa potem razmnožuje?
- Se mi zdi, da bi zrasla nova, če bi del odrezali in posadili.
- Aha, torej je samoobnovljiva dvokaličnica.
- ... (kaj človek odgovori na to?)


Ko sem prišla k sebi sem vprašala, kako pa ve, da je dvokaličnica in izvedela, da ve, ker ima olesenelo steblo, kar imajo samo dvokaličnice...


V času pogovora je imel nekaj malega vročine.


Jaz ne znam niti poguglat tiste flance, da bi dala slikco gor. :)

Kako naj pa ve...

Naša punca ima rada Filly konjičke. Nazadnje je v adventnem koledarju našla tegale:

Sposojeno tukaj

O: "Mami, kako je temu ime?"
M: "Ašja (Ashia). Piše, da je Zauberin (rekla sem seveda Cauberin). To pomeni čarodejka."
O nekaj časa gleda slikco, napis pod njo...
O: "Mami, s katere strani se že bere?"
Pokažem ji in povem, da z leve proti desni.
O gleda tisti Zauberin, pa pravi: "Ampak tukaj ni nobenega C..."

Hja, dete, kompliciran je ta svet :)

Aktualno

Ujeto danes dopoldne. Posneto z mobijem s privoljenjem lastnika kafiča lokala.

Aha! Pa te mam!

Zdaj vidim, da je bil tisti smajli - prikrivanje sledov z namenom zmesti Majcho!
Seveda sem bila takrat tako vesela in navdušena, da se sploh nisem vprašala, če sem morda za kaj prikrajšana. Seveda sem! Pa še kako!

In tu je dokaz.
Nekaj sem iskala v predalu z dobrotami.
In našla še eno "štangico" Fererotov, prav takšno, kakršno sva zadnjič zvečer uničila z DH.
V štangici je zapakiranih 5 (PET!) Fererotov!!!
In jaz sem dobila samo dva!!!!!!

Ampak sem bila smajlija zelo vesela.
In nič nisem huda. Bom zmazala še zadnjo štangico.

Dialog

Včeraj (v bistvu že danes) po posladku sem se spravila še pred računalnik.
Poklicala sem DH, da si pride eno hecno slikco pogledat.
Naslonil se je na naslonjalo mojega stola in se skoraj zvrnil.

DH: Ta stol je zanič!
Majcha: Ne, ta stol je za enega.

Daljinci

Imam se za kar brihtno in sposobno punco. Vse sorte znam in razumem. Popolnoma in dokončno pa zmrznem pri - daljincih. Tistih za TV.
Nekako ne gre v mojo glavo, zakaj jih potrebujemo toliko. Trenutno aktualna TV ima 4 (štiri!) daljince. Prejšnja pa tri. Drugačne od trenutno aktualne, se razume.
Za prižgat TV je treba uporabiti enega. Če hočem recimo zamenjati kanal je potreben drug. Za zvok spet tretji. Ja hudiča, vse naprave, ki jih poznam, postajajo manjše, preprostejše, "več v ena", plug and play, samo tile daljinci se kar množijo pa vse več gumbov imajo, ki so bodisi opremljenimi z nekimi iks znakci bodisi opremljenimi s popolnoma nerazumljivimi napisi. No, ne toliko nerazumljivimi kot neintuitivnimi. Očitno zahtevam preveč, če bi si med poplavo gumbov, če že morajo biti tam, zaželela kakšnega preprostega. Npr da obstaja gumb "TV" - ki bi vključil TV, ko se prikazuje kaj drugega, recimo DVD ali internet ali kajvemkajševseznatistavelikačrnazverina.
Priznam tudi, da grem kdaj, sicer globoko v zadregi, vprašat mulčke - njim je namreč vse jasno.

Morda pa bo kdo našel tržno nišo: TV daljinec za ženske? Me itak rabimo samo prižiganje, glasnost in menjavo kanalov...

Ker je to tako, sva se, jaz malo bolj kislo, DH pa še bolj od srca, smejala enemu od nadaljevanj serije Sodobna družina. Claire je imela podobne težave.

Razlog, da si sploh upam kaj takega "naglas povedat" je pa v tem, da sploh nisem edina. Kar mi je v tolažbo.

Relativnost časa

V postelji:

- Pogledaš na uro: 7:30

- Pogledaš čez 5 minut: 8:45



... V službi:

- Pogledaš na uro: 14:40

- Pogledaš čez 20 minut: 14:41
 
 
Prifrčalo na mejl. Pa da ne polnim mejlboksov. Bo že našlo pot do tistega, ki rabi malo smeha. :)

Koliko smo stari

Zjutraj Otrokinja razpreda o tem, koliko je kdo star in ugotavlja, da mora ona spiti pet šampanjčkov, en bratec deset šampanjčkov, drugi bratec enajst šampanjčkov, midva z DH pa vsak dvesto šampanjčkov al koliko sva pač že stara...
S tem otrokom se je resno treba pogovoriti... že kakšen dan nazaj je razpredala o maminih zlatih zobkih in srebrnih laskih...  Bohpomagi, zob bo bel šele v jeseni, laski so pa preventivno dobili novo plast pred dopustom. Zihr je zihr.

Ko starši delajo v pisarni...

... potem je tole luknjač:


Slikca sposojena pri Merkurju

 In tole spenjač:

Fotka sposojena na ljubljana.si

Kaj me je nasmejalo pri "poroki leta"?

Iz babjega firbca sem tisti večer, ko se je svečani dogodek zgodil, pogledala prispevek v eni od dnevno informativnih oddaj ter preklikala fotke na svojem home page portalu.
Nasmejalo me je pa dvoje.
Eno je bil komentar na FB: "A fairytale weekend - a royal wedding and a bad guy got killed".
Drugo je pa zabaven photoshop dveh fotografij. Res - kot v pravljici. ☺

Fotka je sposojena tule, kjer so tudi original fotke iz Pepelke

Obrazci PA-11

Zjutraj kliče mami: Ej, a si oddala PA-11 obrazce?

Jaz: ???

Ona: Ja, PA-11, za poročanje o zaposlenih.

Jaz: Ja sej jih ni...

Ona: Vseeno, to se odda z bilanco.

Jaz: Pa nobeno leto nismo tega oddajali.

Ona: Ja, letos so na novo.

Jaz: Faaaak, no, povej mi točno kako se reče, bom preverila.

Ona: PA-11. Prvi april 2011.

Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Kaj bom delala vsak dan ob 8:15

Jaz (po pregledu enega DHjevega teksta v angleščini): Tole je OK, edino tisto napako vedno ponavljaš.

... sledi debata kako je prav in kako ni prav ...

DH: Ampak to bi mi pa lahko večkrat povedala.
Jaz: Saj ti vsakič.
DH: Ne, mislim, vsak dan. Recimo ob 8:15 zjturaj.

Si bom nastavila opomnik...

Kitajska restavracija

Pri nas kar pogosto zavijemo v kitajsko restavracijo. Tudi danes smo šli.
Otrokinja, kdo pa drug, je poskrbel za smeh.

Gledam menu, pa pravi: daj, povej, kaj piše.
Preberem: Mravlje plezajo na drevo.
In se zasmeji in prijavi: ne, no, zares povej. ☺

In ko smo premlevali, kaj poleg železnega repertoarja bi si še tokrat privoščili, pravi: jaz bi pa pire.
Emm, sori, dete, pire bo pa naslednji vikend. ☺

Kako spečemo krofe

Otrokinja pravi, da takole:

Potrebujemo:

• vodo
• koruzo *
• kvas
• sladkor.

Naredimo testo, ga damo v pečico, ko so kruhki gotovi, spodnjega namažemo z marmelado in damo gor zgornjega.

Na prvi pogled je najbrž jasno, da pri nas doma krofe kupimo.

Za danes jih imamo 20. No, samo še 12. :)

* Sem vprašala: koruzo rabimo zato, da se lažje naredijo, no, mami :)