Delavnica z Bettino Welker

Danes sem bila na delavnici. Pravzaprav na delu delavnic, ki so bile organizirane ta vikend. Delavnico je v organizaciji društva ustvarjalcev Poligilda vodila Bettina Welker. Vsak, ki dela s polimerno glino, ve zanjo. Spoznala sem jo že v Pragi in se še bolj veselila ponovnega srečanja z njo. Odločila sem se za pol vikenda, ker so punce v prvem delu izdelovale zapestnice, ki pa niso ravno moj stil - če vnaprej vem, da takega nakita ne bom nosila in če je zelo verjetno, da tega ne bom nikdar več ponovila je nesmiselno nekomu zasesti mesto. Danes sem pa bila in sem zadovoljna. Naučila sem se izdelovati kot dih lahke meduzice ter "sorbetke", strašno zanimive ogrlice. Domov sem prišla tako polna vtisov in še vedno s srbečimi prsti, da sem večer preživela kar za ustvarjalno mizo. Ostanki meduzic se že pečejo. Prav tako en "sorbetek", v prav nič sorbetkastih barvah vendar pa, upam, z ustreznim učinkom za tisto, ki ji je namenjen. Ker so bile delavnice organizirane v Rayherju sem se seveda založila še z barvami Fimo mase, ki sem jih pogrešala v svoji škatli. Teden bo še zelo pisano ustvarjalen!

Moj "sorbetek"

"Meduzice"

Pospravljanje

Včeri zadnjih dni so bili namenjeni predvsem sestavljanju, ozadjem obeskov in podobnim rečem.
Nastala je lepa serija predvsem ogrlic. Delam prostor za nove ideje, ki jih je cela glava. kar je dober znak. Je bil premor čisto predolg.

Februarska peka je bila črno srebrno pink. Sestavljanje šele v oktobru? No ja, pustmo to...

Takole sem ostanke s praške delavnice pri Evi Hašikovi premešala, zgnetla v kroglice in sestavila komplet. No, za en samostojen komplet sem še nabrala koščkov ampak še ni dokončan. Si bo zaslužil svojo sliko.
Preostanke prelivov sem preizkušala z novimi v Pragi kupljenimi štampiljkami. Iz ostankov vsega skupaj je nastal še en obesek. Ostanke od Lindley Haunani sem delno porabila, pokažem, ko bo vse končano. Mi je tudi tehnika tako všeč, da si zasluži svojo objavo.

Eno packanje z Otrokinjo je obrodilo ostanke treh barv, ki so bile ravno za en preliv. Igračkanje je dalo tole:

Za darilo sem pripravila tudi tri svečnike. Ostanke sem zmečkala v gmoto, narezala na rezinice in še iz njih pripravila elipsice. Niso še sestavljene, se še poigravam z idejami, kako se bom lotila. Pa mirno še počakajo, so tako pomladanske... Ostanke prozorne z nekaj srebrnimi lističi, nekaj malega roza od "magnolija" perlic sem spet zbrala skupaj, zvaljala in dobila neponovljivo lahkotno mešanico. Je kar kričala po bolj organski obliki. Nekaj med strokom in polžkom je nastalo.

Idej je pa še toliko, da sploh ne vem, kje naj se lotim...

EuroClay Carnival v Pragi

Že od marca sem se veselila EuroClay Carnivala, ki je bil septembra v Pragi. Takoj so mi bili všeč čisto vsi izdelki, ki so bili predvideni na šestih delavnicah, zato sem se sploh prijavila in se res veselila, ko mi je uspelo, naval je bil namreč precejšen. Organizacija dogodka, prenočišče, ki so ga prisrbeli, učiteljice in njihovi izdelki, ki smo se jih naučili, so dosegli in presegli vsa pričakovanja. Ja, seveda me čaka še nekaj dokončevanja - samo enega sem dokončala, saj smo dobili vse potrebno v "goody bag-u", ostalo pa, no, še malo čaka... Enega bom morala izdelati od začetka, ker se mi je polomil že tam. Pa nič ne de. Ostalo je kup navodil, tehnik, drobnih fint, prebliskov v stilu "pa kako da se nisem sama na to spomnila, saj imam to vendarle ves čas pred sabo na mizi"... Pot je bila zanimiva, saj sem po dolgem času potovala z vlakom. Prav fino, pot je trajala knjigo in pol in dva šala (12 ur tja in 9 ur nazaj). Imela sem super cimro iz Srbije, v skupini je bilo poleg mene še osem Slovenk, ostalo pa mednarodna zasedba z vseh koncev. Poskrbljeno je bilo za vse, delovni prostori so bili fini, v ta namen postavljena trgovinica fantastično založena, tako da sem se morala pošteno držat nazaj, da nisem kupila čisto vsega, kar "rabim". Sem pa namenila rojstnodnevno darilo za nekaj teh nakupov, tako da bo ostalo v trajnem spominu, saj bom vse kupljeno lahko uporabljala res dolgo. Kot je na takih dogodkih običajno je bil organiziran swap. Izmenjava enakih izdelkov, ki jih vsak okrasi po svoje. Tokrat smo s polimerno glino krasili pokrovčke škatlic Nivea kreme. Prvi poskus je klavrno končal v pečici, kjer sem po nesreči premaknila gumb za uravnavanje temperature na absolutno previsoko vrednost. Rezultat je seveda temu ustrezno mehurjast in zažgan. No, ker je bila vsa oprema že predčasno na poti v Prago, sem zadovoljna, da mi je sploh uspelo nekaj spraviti skupaj.

"Zelena skupina" - skupaj z učiteljicami in organizatorjema

Delavnice so bila nekajurne, ena ali dve dnevno. Bolj naporno kot bi si mislila, sploh ker me je vmes malo zdelovala utrujenost in neprespanost poti tja, neki zoprni glavoboli že zjutraj in podobne traparije. Fotografirala sem (pre)malo, enostavno je bil fokus drugje.V predstavitvi je bilo teh šest izdelkov.

Donna Kato - Lindley Haunani - Bettina Welker
Sylvie Peraud - Eva Haškova - Dana Phamova

Že doma sem sklenila, da bom tam sledila navodilom, po svoje pa čarala doma. Če odmislim, da sem po neumnem odlomila "vejico" na obesku, ki smo se ga učili pri Sylvie Peraud sem zelo zadovoljna. No, vse še ni dokončano, zdaj so imeli prednost nujni darilni izdelki, ki jih potrebujem še ta teden :) O njih pa več prihodnjič.

Moji izdelki po navodilih zgoraj naštetih mojstric

Všeč mi je bila tudi ideja fotografiranja s Sisterhood necklace. Zbrana sredstva so namenjena v dobrodelne namene. Več piše tukaj. Ko bom velika bom znala izdelovati tako dovršene izdelke, kot je bila ta ogrlica. :)

Zaenkrat sem pri uporabi ostnkov z delavnic in poskusih z novimi igračkami.

September

September se mi še vedno zdi pomembnejši mesec za nove začetke kot recimo novo leto. Občutek pričakovanja, ki ga prinese, načrtovanje novih podvigov, ko si lepo spočit in pregret od poletja, eno tako brbotajočo energijo ima, ko se stvari za naslednje leto postavljajo v nove okvirje. Novi delovni cilji. Nove šolske obveznosti. Nove smernice na nekaterih področjih življenja. Nimam pojma, kdaj je minil, kar naenkrat ga je konec.
Prinesel je plodove japonskega drena, ki se je letos le odločil, da bo lepo cvetel in obrodil. Plod je velikosti češnje, v sredini ima drobno okroglo peško, lupina je "zoprna", sredica pa medeno sladka in sočna.

Prinesel je simpatičen izlet, na katerem smo ob poti srečali polje sončnic.

Prinesel je ustvarjalni navdih. Lepo je, ko posvetiš večer osebi, ki ti je blizu in z mislimi nanjo ustvariš nekaj lepega. In še lepše je, ko je to točno to, kar si je želela.

Zapestnica

Prinesel je prve gobe. Otrokinja raztura, ni kaj. Poslikani so samo jurčki, ostalo je bilo v trenutku, ko je nastal posnetek, že narezano in blanširano.

Prinesel je eno novo izobraževanje. Nepričakovano ampak, jeeej, se veselim. Novo znanje, nova poznanstva, nova izkušnja. Majcha wird wieder Deutsch lernen. (in če je tole napačno zapisano je to samo zato, ker je od učenja minilo dvajset let, novi tečaj se pa še ni začel)

Prinesel je Euro Clay Carnival v Pragi. ampak ta zasluži in dobi čisto svojo objavo.

Še malo in bo oktober. Kdo ve, kaj bo ta prinesel?

Novo kazalo

Pika Nogavička je ena mojih najljubših knjižnih junakinj. Vanjo se tudi oblečem za pusta. Se moram pa tudi med letom kdaj sama sebe potegniti za uho, če nisem pridna. Ampak velikih duhov to ne moti ;)
Pika je seveda tudi imeniten navdih za knjižno kazalo. To je že drugo na to temo:
Prvič se je predstavila na drugem FairArt festivalu, ki je bil to nedeljo, naslednjič bo na voljo na tretjem. No, če jo kdo želi, naj me najde na mejlu, se vse da zment ;)

Štrikanje

"Štrikanje ni zame" bi bil odgovor še nekaj dni nazaj, če bi me kdo vprašal, kako je s tem. Prepočasi gre, nobenega hitro vidnega učinka ni, ki bi privlačil in dajal spodbudo. Pa še zrasla sem ob pleteninah babice, kjer bi težko presodil, ali so zanke pletene ročno ali strojno, tako so bile enakomerne - moje pač ne. Sodelavka mi je spletla šal, potem pa pokazala posnetek, kako to gre. Uradno sem okužena. Od četrtka sem izdelala dva šala. Enega zase in enega za mami. Tretjo klobko "volne" imam že doma... Je luštno, pomirja, odlično se da klepetat zraven, pa še koristno je. Naslednja klobka je kot dih tanek bombažek, tako da, zima, prosim, ni aktualno! Jaz bi pomlaaaaaad!

FairArt festival

Kar sem v prejšnji objavi napovedala, se je tudi zgodilo - včeraj sem prvič kot razstavljalka sodelovala na kakšni prireditvi.
FairArt festival je bil v prostorih Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Krasen ambient, veliko zanimivih izdelkov na ogled, Roman Gostiša z gongi, DJ BilyBabe s krasnim izborom glasbe in seveda organizatorka Marjana, carica brez primere.
Moja prva izkušnja je bila res fantastična. Začelo se je že z rojstnim dnem, ko sem v dar dobila ljubko kovinsko drevo - da bom imela za sejem. Okrog tega drevesca sem potem zgradila izgled mojega "štantka" - zeleno roza kombinacijo sem izbrala, sem pač pokombinirala še nekaj reči, ki sem jih našla doma. Všeč mi je, da so se ljudje kar ustavljali, se je pa izkazalo, da moram kar malo podnapise dajat - ne, tisto niso tako dolgi uhani ampak knjižna kazala. Ne, to so pa označevalci za kozarce s pecljem... Fino, ker beseda potem lažje steče, malo se zaklepetaš, kaj prodaš, razdeliš vizitke... Super dogajanje v glavnem, meni je bilo všeč. Utrujenost bo zbledela, vtisi bodo ostali še dolgo. Vse tisto vrvenje ljudi, ki so kljub neskončno zoprnem dnevu prišli naokrog. Neskončno klepetanje - z obiskovalci sejma, z bližnjimi, ki so prišli naokrog, z drugimi razstavljalci. Razmišljanje kako se še lotit, kaj drugače pripraviti naslednjič. Ob koncu dneva zavest, da je dober in poln dan za tabo. Ja, noro je bilo, se veselim naslednje priložnosti.
Takole je pa izgledal moj štantek.

Foto: Barbara (hvala!)

Ustvarjanje tako in drugače

Zadnje čase po službi ne počnem dosti drugega kot ustvarjam. Nastajajo fini Fimo izdelki, sestavljam knjižna kazala, okraske za kozarce s pecljem, obeske za mobi, trakove za službene kartice... Seveda pripravljam tudi napise, cene, razmišljam o postavitvi izdelkov... Pripravljam namreč material za svojo prvo stojnico!
Tadaaam - najdete me tukaj, to nedeljo! Made by Majcha poiščite. Vesela bom vsakega obiska!

Sicer sem pa sodelovala tudi v swapu Izdelovalnice malih umetnin.
Renati sem poslala tole:

Slika je iz moje ljube "In the pink" knjigice. Misel, ki je na tej strani sem ji sicer zapisala v čestitko, ki sem jo priložila izdelku. Pujsek je pač zraven na strani in nima nobene posebne povezave ali skritega pomena :)
Za Renato izdelati izdelek iz Fimo je kot bi vozil pesek v Saharo... Nekaj tehnik sem se osebno od nje naučila, vsakič čeljust brcam s koleni, ko gledam njene brezhibne umetnine - kaj potem pošlješ taki punci? Edino stvar, ki sem jo imela doma in je ona, vsaj kolikor vem, ne uporablja. Drobcene steklene perlice sem vključila v medaljončke, vse skupaj povezala s pisanimi perlami in obesila na kitko iz žičk ustrezne barve. Za drugič: ne loti se zadnji trenutek (kdo bi si mislil, da je deadline za osmomarčevski swap 6.3. in ne 10.3., kot sem imela jaz "zacahnano"?). Tepka, ni kaj :)

Sama sem dobila izdelek od Kate. Fuuuul mi je všeč!

Za v službo

Trije delovni dnevi so za mano. Seveda sem prve dni pridno nosila "bare necessities" v službo. Saj veste, kremo za roke, škatlo papirnatih robčkov, kavo, mleko, sladkor, napolitanke, čevlje in krilo, da se preoblečem iz kolesarske oprave...
Moje delovno mesto je v eni hecni stavbi, kjer za vse prehode med hodniki potrebujemo kartice. Ja, tud za lulat. Seveda je najbolj praktično nositi kartico, ki vsa ta vrata odpira, kar s sabo, še najbolj fajn je okoli vratu. Senzor jo itak zazna, roke pa so nemalokrat polne. Moja je dobila nek trakec s karabinčkom že zraven. Trak sicer odlično služi svojemu namenu, ampak zadeva, ki je okoli vratu osem ur plus je že fajn, če je še "za pod oči". Jutri grem poskusno z novim trakcem. Že zato, da naredim mali "stress test" glede določenih tipov spojev. Vse za znanost torej :) Tadaaa, predstavljam novi trakec za kartico. Sestavljen izključno iz akrilnih perl, minimiziranje teže in to. Na sliki je samo "bistveni sestavni del". Tistega črnega traku je potem še dobrih 30 cm.

Kdo mi je vzel januar?

Hmmm, ko sem bila mlajša, se je januar vlekel. Zdaj je vsako leto hitreje mimo.
Letos sploh še ni bilo nobene objave. Pa življenje ni tako čudno, kot je bilo lani, samo kar ni pravega navdiha pa volje pa časa... Prva polovica je minila v znamenju okrevanja po praznikih ter deadlina za oddajo ene resne službene zadeve. Ja, tam od desetega do petnajstega je bilo na knap, dihanje na škrge, spanja za vzorec... Temu primerno je sledilo obdobje regeneracije, vse je teklo malo bolj "na izi", mal sem kofetkala, več sem hodila v knjižnico... Vsi načrti za "po petnajstem" se kar nekako niso uresničili...
Vseeno pa je bil januar kar poln. Najstarejši sine je dopolnil 13 let. Praznovanje je bilo po najstniško - hothorse in bowling. Super smo se imeli, postala sem daleč najslabša igralka bowlinga daleč naokrog. Otrokinja me namaže čisto vsakič, pa še koga od bratov za povrh. Punca bi mirno igrala brez ograjice, kugle meče proti vsem fizikalnim zakonom, a podre redno več kot 6 kegljev v prvi rundi. Bom zastopla, ko bom velika.
S sosedo sva šli v kino. Prav pasalo je iti od doma, si pogledati Anno Karenino, se naregljati... Vsekakor ponoviva, je obema pasalo.
Pogledala (predvsem pa prespala) sem kar nekaj luštnih filmov. Priporočam Three idiots, Horrible bosses, Fracture. Ostalo napišem, ko pogledam do konca...

Da imajo otroci šolo k sreči še vedno ne vemo. Redni pouk teče gladko, tekmovanj je bila cela vrsta, košarko so zmagali... Fanta sta šla tudi na evropski CoderDojo dogodek v Bruselj. Brez spremstva staršev, z ostalo ekipo iz Slovenije pač. Imeli so se nadvse imenitno, res fina priložnost za oba fanta. Dogodek je bil super, sprejela jih je tudi poslanka Zofija Mazej Kukovič, ki jim je tudi pokazala parlament. Se mi zdi prav fino, da imajo priložnost izkusiti kaj takega.

Ustvarjanja je bilo kljub gužvi kar nekaj. Paše malo možgančke zaposliti še v drugo smer. Nastalo je nekaj malega kazal (predvsem kakšna darilca za sošolce), nekaj obeskov za mobitele, nekaj nakita in ravno včeraj prva verzija nečesa novega, kar mora pa zaenkrat ostati še skrivnost. Ima pa Made by Majcha nov logo, ki bo tudi na vizitkah v neki bližnji prihodnosti, nasploh imam kar konkretne načrte še s tem. En tak fleten vzporeden svet.

Tale komplet bo kar moj. Odlično paše k nekaterim rečem, ki sem jih zadnje dni ujela na razprodajah. Januar namreč zaključuje tudi mojo malo več kot dvoletno samostojno poslovno pot. Ni kaj, stvari se niso odvile tako, kot smo si zamislili oziroma želeli, tako da jutri začnem z novo službo. Če mam tremo, so me danes povprašali na več koncih. V bistvu je nimam. Kolikor sem imela priložnost spoznati bodočo ekipo bo luštno, delo mi je zanimivo in v precejšnji meri poznano, klima v pisarni bo, tako da bo čisto OK. Bom pa pogrešala kakšno delovno kitico še v pižami, dopoldanske opravke in počivanje po kosilu, to pa ja.

Nič, čez nekaj minut bo februar. Bo treba počasi spat, jutri rano ranim...

Danes in nikoli več

Pospravila sem ustvarjalni kotiček. Usposobljen je do te mere, da imam pri roki ali vsaj v spodobnem dosegu najnujnejše za fimo in vse potrebno za kazala in obeske za mobitel.
Tadaaam :) Zgodovinski dogodek. Kdo ve če bo sploh še kdaj takole lepo pospravljeno :)

Ustvarjanje zadnjih mesecev je bilo fokusirano bolj na knjižna kazala in obeske za mobitel, fimo je iz več razlogov počival kar (pre)dolgo. V vmesnem času je začela nastajati tudi Facebook stran Made by Majcha, kjer se bo kazalom in obeskom priključil še kakšen čisto svež izdelek iz polimerne gline. Moje izdelke tako najdete na FB, nekaj se jih "vrti" v filmčku na desni strani bloga, tako da me poiščite na kateremkoli kontaktu, če vas kakšen izdelek zanima.

Vsekakor pa dolgujem še nadaljevanje Craft it forward igrice. Žal imam samo tri prijave, pa bo šla naprej pač v nekaj manjšem obsegu, bi bila škoda, da se ustavi. Tako da Roberta, Sabina in K, prosim, če mi posredujete naslove, da vam pošljem svoje izdelke, ve pa potem objavite nadaljevanje na svojih blogih.

Craft it forward

Za Craft it forward sem prvič slišala pri Hali. Zdi se mi odlična ideja! Bila sem dovolj hitra, da sem se prijavila med prvimi petimi. Od nje sem dobila krasno sovico in kazalo. Je že ona tako luštno poslikala, da se v tej deževni sivini ne bom niti trudila s fotografiranjem.

Pravila igre (kopiram od Hali):

– petim blogerkam (velja tudi za moško obliko sklanjatve ;) bom podarila svoj DIY- »naredisisam« izdelek. In ko boste prejeli sami mojo pošto, ste na vrsti vi! Najprej naredite objavo (kot je ta moja) in nadaljujete s Craft it forward projekt s tem, da še sami pošljete drobna DIY presenečenja prvim petim komentatorjem. Kot rečeno, lahko je karkoli, le da je samo vaš, ročno ustvarjen izdelek. Ste za? Bi craftali, se spoznavali, se igrali?

Veselim se vaših objav, veselim se pripravljanja pošiljk, veselim se spremljanja, kam bo to peljalo v prihodnjih dneh.

Vikend kot nalašč...

Za še en brzinski piknik, ostalo za lenarjenje ter brušenje in sestavljanje zaostankov. Jaz sem zadovoljna, moje prstne blazinice nekoliko manj. Komplet uhanov in obeska je za darilo, ostalo trenutno še na voljo.

PS: Ne pozabite na nagradno žrebanje jutri zjutraj!

Fimo, fimo, fimo...

Kaj naj, če je pa fino in če me drži in če je idej več, kot uspem izdelat in če je izdelanega več, kot uspem dokončat in če je dokončanega več, kot uspem pofotkat...

Ena "malo mešano" serija in ena črno bela s srebrno.

Prstan za swap, obeski v tehniki Julie Picarello (tri serije čakajo na brušenje in dokončno izdelavo),
pikce (prva v seriji), "usnjeni" obeski ter slončkovi uhančki

Črno belo srebrna kombinacija

Miki miška in drugo ustvarjanje

Zadnje čase je kar naprej Fimo na sporedu. Seveda sem morala nove kačice takoj preizkusit. Tista rjavo bakreno turkizna mi je bila všeč, tele žive, poletne ter rdeče črne so mi pa tudi. Pa še pridejo, idej je še kar nekaj...
Vmes seveda izdelam kakšen "cukrček", ki trenutno še ni za objavo, je pa fletno tuhtat in poskušat. Ena ideja, ki se mi je po Artishu očitno usedla nekaj v ozadje je priplavala na površje, nastal je prvi izdelek, ki sicer rabi ponovitev v bolj natančni izvedbi, je pa fleten do konca. Pokažem najbrž med prazniki. Ena reč za eno izjemno punco je še v delu, prva faza je uspela kot je treba. Mikimiška, za katero sem idejo dobila tukaj, je pa tudi fina. Že delam nove, zanimanja je že doma veliko. :)

Rdeča in črno z belo in srebrno

Poletne žive barve. Sledijo še ozadja v ostalih barvah kačice - turkizna, roza, bola

Miki miška, navadna izvedba. Minnie bo z mašnco. :)

Ustvarjanje zadnjih dni

Pošteno me je držalo zadnje dni, tako da je nastalo precej kosov nakita, ki je vsaj delno iz Fimo mase. Kolaž predstavljam v tej objavi, posamezne slikce (tudi starejših kosov) se najde tudi v albumu, tisti, ki me spremljate tudi na Facebooku pa tam redno in sproti srečujete nove izdelke ;)
Nekateri že imajo nove lastnice, nekateri še čakajo nanje. Če koga kakšen kos zamika, naj se mi javi na mejl.
Nekaj kosov še čaka nezbrušenih in/ali nesestavljenih, bodo pa počakali do naslednjič.

Vsekakor posebej sledi še objava rezultata swapa prstanov, ki so ga organizirale punce na Izdelovalnici malih umetnin.

Nagradna uganka

Zadnje dni me navdušujejo polžki.
Ti polžki so nastali bolj kot ne po naključju, ko sem našla ustrezen predmet, s katerim jih lahko "naštempljam".
Za tale deževni vikend, ko se boste prekladali sem in tja in imeli dovolj časa za tuhtanje, vam nalagam uganko. Časa imate do ponedeljka zvečer.
Nagrado dobi tisti, ki ugane natančno, s čim so polžki izdelani, če ne bo natančnega odgovora, dobi nagrado najboljši približek, sicer pa najbolj zabaven odgovor.
Nagrada je nakit s polžki. Glede izvedbe in barve se bom dogovorila s prejemnikom (m/ž) nagrade. Tale je pač bolj na roza.

Še bližnji posnetek:

Kot iz sanj :)

Današnje sanje so bile odštekane, tako glede dogajanja, nastopajočih, kot glede ustvarjalnega navdiha. Sanjala sem namreč takle obesek, sicer s temno modro osnovo, pa sem se pri poustvarjanju sanj vseeno zatekla k turkizni.
Vsekakor še poskusim, z drugimi barvami, nekaj se mi jih že mota po glavi.

Rešen neuspeh

Zadnjič sem pripravljala eno luštno darilo za eno punco. Zamislila sem si ogrlico z nekaj listki, vmes bi dala perlice itd. Pa sta bila dva od listkov mehurjasta. To se mi je zdaj že večkrat zgodilo in sem čisto nesrečna, ker se tega vraga ne opazi dokler ni že prepozno :(
En od teh listkov mi je prišel pod roke, ko sem iskala, če imam kaj primernega za darilo za sinovo sošolko. Ker me ne bo, je smiselno, da jaz pripravim darilo, da dedija in babi ne obremenjujemo še s tem, je skrb za mulčke čisto dovolj.
Mehurje sem navrtala, skozi luknjice napeljala zajlico z nanizanimi perlicami, jo zaključila s štoparjem (ja, ja, slovenščina, saj vem...). Da je primerno za mlado damo sem dala vse skupaj na daljšo živahno bombažno vrvico, ki pa sem jo zavezala tako, da konca bingljata spodaj, nanju sem nanizala še nekaj perlic in ju zamotala okrog žičk. Gospodična ju bo najbrž prepletla drugače. Obesek je zdaj celo obojestranski. Vesela sem, ker sem uspešno porabila nekaj, kar bi sicer zavrgla, ker v osnovi "ni ratalo". Če bo še prejemnica zadovoljna, je pa zmaga na celi črti.

Tri minute za red

Ko sem našla tole objavo, je v hipu reklo "klik", vzela sem okvir iz zaloge, elastike iz škatle, mašinco za klamfe in - tadaaaa:

V predalu je kar naenkrat več reda in prostora. Ko dobimo novo omaro za kopalnico, bo tole obešeno na notranji strani vrat. Naredila bom še kakšnega, če bo potrebno. Zaenkrat pa se tako meni kot mali madam zdi strašno imenitno.