Oddaja za tuje turiste

Že v srednji šoli sem začela v navaden rokovnik z navadnim svinčnikom s tiskanimi črkami prepisovati misli, pesmi, citate, ki so mi bili všeč. Vsake toliko ga primem v roko, tudi dosedanje misli dneva so bile v veliki meri prepisane iz tega zvezka. Danes sem naletela na tole pesem. V zvezku je zapisana debelih dvajset let. Pa je še vedno aktualna.

E. Fritz: Oddaja za tuje turiste

Slovenija, to je ta zelenkasti košček zemljevida
na južnem robu alpskega pogorja;
imajo glavno mesto, majhno in malo prida,
deset tisoč vasi ter nekaj obale in morja.

Tukaj živijo, zmeraj malo pijani,
zmeraj vsem na uslugo mali, pridni Slovenci,
ki jih pasejo silni pastirji v Ljubljani.
Poglejte jih, pridne mravljice v aplski senci:

vse nekam hiti, nosi na kup, se preriva
pod snežnimi hribi, na malem koščku zemljevida;
njihova govorica je neizrekljiva,
nihče ne ve zanje, a če ve, jim ne zavida.

Gledano iz Amerike ali iz Pariza:
v tej deželi ni mogoče živeti;
na paternostru stoletij, ki jim jih bog za pokoro niza
ni desetletja, ki ga ne bi bilo vredno prekleti;

vsa njihova zgodovina je neki davni, zatrti kmečki upor,
vsa kultura: nekaj žalostno hlipajoče poezije,
vsa sedanjost: neka velika revolucija, ki komaj še sije,
vse drugo: dolga pijanost, obup, počasen samomor.

Bodočnost? Našel se bo kak Cezar, motorizirana zgodovina,
ki bo zradiral ta žalostni liliput z zemljevida.
Na zemljevidu bo ostala za otroško dlan široka praznina.
In nihče več ne bo vedel, za čem je jokala Lepa Vida.

Pomlad

Prvi pomladni dan je. Tudi hude katastrofe zadnjih dni tega niso premaknile.
V petek sem še v sivem jutri ujela dva čmrljčka, ki sta se pasla po hijacinti, ki sem jo prestavila pred vhod. Prijazno darilo za RD od ene maksi fejst punce, ki pa čisto premočno diši, da bi jo imela na kuhinjski mizi, kot sem sprva načrtovala.

Danes je bil sicer lep sončen dan, ampak zunaj nič prijazen. Pihalo je čisto preveč za moj okus in se ni bilo fino potikati zunaj. Je bil pa prvi pomladni, kar ni slabo.
Resno smo razmišljali o vrtu, kaj nas čaka letos.
Pomlad s sabo nujno prinese tudi "silvestrovanje". V računovodstvu smo pač malo čudni. :)
Ko se resno konča pa napoči tisto fino pomladno brbotanje. Thomas Mann je nekoč napisal:

Pomlad... najstrahotnejši letni čas...
Ali sploh morete dojeti eno samo pametno misel,
ali sploh morete v miru narediti najmanjšo stvar,
če vam tako nespodobno škrablja po krvi
in če vas vznemirja vse polno občutkov,
ki ne sodijo sem, in brž ko jih premislite,
se izkažejo kot neuporabna šara...

Meni je všeč.
Dobrodošla, pomlad!

Rudyard Kipling: ČE

Če miren si lahko, medtem ko kdo na tvoji poti
pokaže s prstom nate in razum svoj izgubi;
če vero obdržiš, ko dvom kdaj koga se poloti,
vendar, ker vere nima več, ne vzplameni ti kri;
če ti pričakovanje ne zadaja bridkih boli,
in če, poslušajoč laži, lagal ne boš nikdar;
če osovražen ti sovraštva ne spoznaš nikoli;
ne bodi preveč dober in prepameten nikar;


če sanjaš, ne da sanje zate bi postale slavje;
če misliš, ne da bi verjel, da tu vsa učenost leži;
če srečevati znaš poraz in zmagoslavje
in oba sleparja zreti z istimi očmi;
če bos resnice svoje snežno bele nosil ti lahko,
ki lopovi krive jih, da prevarili bi tepcev mase;
če gledal boš, kako bo kdo unicil vse, kar ti je cilj bilo,
poljubil te, da bi izbral naljepse dele zase;


če zmores iz dobitkov narediti kup visok
in tvegati, da s sunkom enim samim se podre,
pripravljen vse na novo spet začeti, kot da si otrok,
brez godrnjanja in smehljaje, zgubljajoč prav vse;
če ti prisiliš živce in srce, koleno,
da služijo do konca, pa čeprav je vse odšlo;
in če držiš se dobro, ko se vse ustavi leno,
le volja ne, ki ti zakliče: "Kvisku zdaj glavo!";


če v množici boš, ne da hotel vse bi razdejati;
če kralje bos obiskoval brez misli, da si sam junak za dva;
če ne prijatelj ne sovražnik te ne uspeta zapeljati;
če zate človek vsak, nobeden pa preveč, zares velja;
če napolniti pametno minuto vsako nepovratno
znas s šestdesetimi sekundami izhojenih poti, strmin;
bo zemlja in blaginja njena ti prijetna tisočkratno,
saj ČLOVEK BOS, MOJ SIN!

Original pa v drugačni obliki:

The story of stuff - misel dneva (4)

Odlično investiranih 20 minut. Se pošteno zamisliš.

Morda za zraven tale misel:

‎"Nobody made a greater mistake than [the one] who did nothing because [they] could do only a little." ~Edmund Burke

Vsi lahko nekaj naredimo, ne? Pa čeprav čisto malo.

Nov začetek - misel dneva (3)

Nula deset je prineslo tudi nove odločitve. Dve zgodbi sta dobili svoj zaključek. Obe zato, ker sta se izpeli, ker nista več dali tistega, kar bi bilo pričakovati, ker je bil enostavno čas, da grem naprej, drugam. Ena zgodba, ki se je zaključila, ni niti življenjskega pomena niti nima nekega neposrednega nadaljevanja. Druga zgodba pa ima nadaljevanje, katerega se pišejo prve črke, tako da nimam pojma, kako se bo zgodba zasukala. Računam pa na najboljše. Kar nekaj časa po tem, ko sem sprejela najpomembnejšo odločitev, sem našla še eno knjigico. Ki me je v pravilnost odločitve še bolj prepričala. Zato vam ob začetku leta namenjam nekaj misli iz knjigice Prvi sončni žarek avtorja Petra O'Connorja. Knjižica mi je, kot mnoge pred njo, "pomigala" s police v knjižnici, sposodila sem si jo in jo prebrala na dušek.

Ko sem začel potovati, so ljudje govorili enako, a podobno kot danes je bil edini razlog strah. Misel na tako spremembo je bila preprosto preveč zanje. Sprejeli so lagodje utečenega življenja in tudi tisto, česar niso marali. Nesrečno življenje, ki so se mu privadili, je bilo veliko manj zastrašujoče kot misel na lepšo prihodnost, ki nosi v sebi tveganje in soočanje z neznanim.

Vedno bo nekaj, česar ne boš mogel obvladati, a resnično ti bo spodletelo le, če boš doolil, da te odvrne od namere, da bi sploh poskusil. Če ničesar ne tvegaš, ničesar ne dobiš. Bolje je poskusiti in ne uspeti kot živeti z zavedanjem, da si se bal poskusiti.

So ljudje, ki vse življenje ničesar ne poskusijo, ker se bojijo, da bi jim spodletelo. Ne sprevidijo, da pogumni sicer res ne živijo večno, oprezneži pa sploh ne živijo.

Majcha je poskusila.

Misel dneva (2)

Počasi umira,
kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna...

Počasi umira,
kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca...

Počasi umira,
kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom...

Počasi umira,
kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi;

Počasi umira,
kdor uničuje lastno ljubezen,
kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo
ali nad neprestanim dežjem...

Počasi umira,
kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve...

Ne dovoli si počasnega umiranja!
Tvegaj in uresniči želje še danes!
Živi za danes!

(Pablo Neruda)

Na tole sem se danes spomnila, ko sem razmišljala o svojem življenju. In lep čas sem tole iskala, ker se nisem mogla spomniti ne naslova, kakšne vrstice ali avtorja. Itak je bilo samo vprašanje časa, kdaj bom našla. Zdaj delim, ker mi je všeč. In ker lahko povem, da - živim. Čedalje bolj. Čudovito je.

Misel dneva (1)

Ni sicer prva, če natančno pomislim ni niti druga ampak je tretja. Ampak bom vseeno naslovila z 1, ker je prva samostojna. Itak sem že obljubila, da bo še kakšna.

Nekega večera je dedek plemena Cherokee pripovedoval svojemu vnučku o bitki, ki se dogaja znotraj nas.

Rekel je: moj vnuk, ta bitka stalno poteka med dvema volkovoma, znotraj vseh nas.

Eden je Hudoben. Jezen je, nevoščljiv, ljubosumen, žalosten, veliko obžaluje, pohlepen, aroganten, samo pomilujoč, kriv, zamerljiv, laže, je lažno ponosen ima občutek večvrednosti in je egoističen.

Drugi pa je Dober. Vesel, miren, ljubeč, upajoč, spokojen, usmiljen, prijazen, dobronameren, empatičen, radodaren, resnicoljuben, sočuten in zaupa.

Vnuček je razmišljal o tem in vprašal dedka;

Kateri volk pa zmaga ?

Dedek je preprosto odgovoril:
Tisti, ki ga hraniš.

Nagrada in lepa misel ali dve

V Andrejini Mavrični ustvarjalnici sem si prislužila nagrado. Včeraj sem jo tudi dobila po pošti. Domiselna torbica, polna pisanih steklenih kamenčkov je bila v kuverti. Presenetila me je, nekako sem si predstavljala nekaj bolj drobnega, tako je pa tale torbica kar konkretna. Celo sem prešnofala, gnjavila Andrejo z vprašanji (sori, če sem bila nadležna, blush blush), opazovala blago, vzorce, barvo, izdelavo, našla žepek, všivno etiketo po meri - ni da ni. Kamenčki so pa vseh sort. Tri mi je že otrokinja zaplenila, ker so takooo lepi, nekaj jih že vidim v novi vlogi, preostali bodo pa čakali na navdih. Takole je nagrado predstavila Andreja, sama pa dodajam še eno svojo fotko. Da se malo považim. In na tem mestu še enkrat zahvalim.☺



Ker mi je to nagrado prinesla lepa misel, pravzaprav dve, bom tiste, ki imam shranjene in so mi blizu, zapisala tudi sem. Ko mi kakšna pride pod roko. Za danes obe "zmagovalni".

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetlice,

poleti do zrele pšenice,

jeseni do polne police,

pozimi do snežne kraljice,

v knjigi do zadnje vrstice,

v življenju do prave resnice,

v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič,

ne drugič do krova in pravega kova

poskusi vnovič in zopet in znova.

(Tone Pavček)

Tale Pavčkova me spremlja že lep čas, všeč mi je, blizu jo imam, na različnih koncih, tudi dobila sem jo že na različne načine, pa čeprav jo znam od prve do zadnje vrstice na pamet jo še vedno pogosto - preberem.

Zaplotnika sem brala pa sto let nazaj, še v srednji šoli. Vsekakor ga moram ponovno vzeti v roke. Še zdaj se me vsakič znova dotaknejo tiste misli, ki imam izpisane. Verjetno bom ob naslednjem branju dodala še kakšno novo.

Lepo je mlademu človeku, ki ga na njegovi poti ne ovirajo drobnarije,

ki se starejšemu zdijo nepremostljive.

Še lepše pa je, če tak ostaneš vse življenje.

(Nejc Zaplotnik)