Sedež za hranjenje za nečakinjino hči

Ugotavljam, da imava z DH tako različen starostni razpon bratov in sester, da imava tudi nečakinje zanimivo razporejene. Nečakinja iz prejšnje objave je letos praznovala četrti rojstni dan, nečakinja iz te pa ima že toliko let, da se o tem pravzaprav več ne govori. Ima pa nekaj mesecev staro hčerkico. Ki dobi za darilo potovalni "stolček" za hranjenje. V bistvu ni stolček ampak pripomoček, kako iz navadnega stola dobiti stolček za hranjenje. Delala sem po tem tutorialu, vendar sem uporabila samo eno vrsto blaga. Z rezultatom sem zadovoljna, če se v praksi obnese tako, kot si želim, bom pa čez nekaj časa izvedela iz prve roke.

Torbica za nečakinjo

Zdaj jo že ima in jo lahko tudi objavim. Iz nečesa, kar je bilo zamišljeno kot torbica je sicer ratal skoraj cekarček ali borša, ampak je kar je. Na pamet se mi je, karkoli sem tuhtala, vse zdelo miceno, poskusiti pa nisem mogla na kakšnem "živem modelu", ker otrokinji jasno nisem mogla nič povedati.
Torbico se lahko obrne, pa tako posrečeno so se tiste velike rože odrezale, da izgleda kot tri različne torbice - ena modrozelena, ena rdečeroza in ena oranžna (z rožo ali brez).
Tadaaaam:

Darilce

Ne vem točno, od kod mi preblisk za zapestnico iz blaga. Ampak je prišel mimo, jaz pa sem ga pridno shranila najprej na pravo mesto v svoji glavi, saj se mi zdi strahotno simpatična reč za male princeske, ki jih vse tiste perlaste reči bolj motijo kot ne, so pa tako strašansko rade lepeeeee. Danes sem idejo pod dodatnim 'pritiskom' sobotnega vabila, tudi realizirala. Nastala je zapestnica, ki je sestavljena iz kosa v bombažno tkanino oblečene elastike in rože iz flisa. Čeprav so deklice Otrokinjine starosti do konca mahnjene na roza, sem si "drznila" zaobiti njihovo barvno lestvico in uporabiti vroče barve. Rumeno, oranžno, rdečo. Pa sem prepričana, da bo šlo v promet. Če ne zaradi drugega, pa zaradi bleščic in perlic. :)

Čisto nova Pika

Ker je tista Pika Nogavička, ki jo imamo nekje pri hiši, že strašansko utrujena, smo danes s knjižnega sejma prinesli novo. To je le knjiga, ki mora biti v vsaki družini veliko v uporabi in je bolje investirati nekaj evrov v novo kot ves čas trepetati, kdo bo še bolj uničil staro, ki sodi že skoraj med muzejske primerke. Bliža se namreč čas, ko bo to z velikim veseljem poslušala tudi otrokinja.
Ker je to knjiga, ki je v uporabi večkrat in ki je predebela, da bi jo zvečer glasno prebral v enem kosu, si zasluži tudi trajno kazalko. Tako, ki se z zanko natakne na zadnjo platnico, na vrhu kukajo iz knjige divje oranžne kitke, spodaj pa krilce in progaste nogavice. Prevelikih čevljev še ni, prav tako nimam modrega blaga z belimi pikami, da bi izpod rumenega krilca kukale ustrezne hlačke in nisem našla črnega traku, da bi bila ena nogavica črna. Ampak za prototip je kar dobro uspela.
Obrazka nisem risala. Pikin pogled (na svet) je v knjigi, nasmeh je pa na ustih bralca ob vsaki prebrani strani posebej.

Dobro delo za danes

Simona v Pisani rokodelnici je sprožila akcijo Prižgimo iskrice v otroških očeh.
Tisti hip, ko sem njen zapis prebrala, sem vedela, da je to točno tista "brca v rit", ki sem jo še potrebovala, da sem ideje za knjižna kazala, ki so se mi motale po glavi že nekaj časa, spravila k življenju. Vse izdelke ji pošiljam in upam, da bodo iskrice v otroških očeh zaradi mene vsaj malček svetlejše.
Če bo čas dopuščal, pripravim še kakšno, zaenkrat pa moja pošiljka izgleda takole:

Kazala so izdelana iz različnih materialov, na različne načine, so pa vsa iz blaga, sešita, nekatera okrašena s kakšno perlo, druga ne.
Če imate tudi vi kakršen koli prispevek za njihov bazar, ste seveda vabljeni k sodelovanju. Javite se ji na mejl, prijazno vam bo vse obrazložila.

Kje je pižama?

S tem vprašanjem smo, upam, opravili. Vsak večer smo jo iskali. In našli na dokaj običajnih in tudi dokaj neobičajnih mestih. Včasih smo jo našli tudi z nekajdnevnim zamikom, kjer tja pa res ni nihče pogledal. Zdaj je, vsaj upam, del tega problema rešen. Imamo namreč žep za pižamo. Tadaaaam:


V njem po novem domujeta pižama in Starvorsika. Starvorsika je zajc, s katerim otrokinja spi. O tem sem že pisala.

Pa če smo že pri pižamah... Takole sem našla svoje speče dete, ko sem šla na zadnji obhod pred spanjem. Sliko bi lahko poimenovala "da ne bo kdo rekel, da odkrita spim". Pokrita je s Pipijem. Čez glavo.

Torba za na plažo

Tisti, ki me bolj poznate, boste ob tem naslovu verjetno privzdignili obrv ali dve. Majcha in torba za na plažo? Zakaj pa to?
Stvar je taka, da majchini ne "plažijo". Kar pomeni, da ne odtovorimo navsezgodaj zjutraj na plažo kup brisač, kopalk, rokavčkov, šotorov, dežnikov, igrač, krem za sončenje, branja in nekaj obrokov, da bi preživeli dan na obali in pod večer odtovorili vse skupaj nazaj. Majchini gredo na plažo namočit tazadnjo v vodo, se na obalo posušit, potem pa v senco, praviloma pred šotor, lepo uživat v udobju viseče mreže in hladnega piva. Čemu torej torba?
Majchini poleg tega, da ne znajo preživljati dni v obračanju na plaži tudi ne znajo biti hudo dolgo pri miru. Tak bo tudi letošnji dopust - prva dva dni počitek od poti in gužve zadnjih dni, potem pa kroženje po italijanskih prstih, kamor nas bo pač zaneslo. Ker tudi med potjo potrebujemo malo osvežitve se seveda večkrat vržemo v vodo tudi spotoma. Po ustaljenem postopku, torej plavat, se posušit in dalje, pač ne v senco ampak v avto. Ker nas je dosti in ker kljub kratkemu bivanju na plaži potrebujemo kakšno brisačo, kopalke in rokavčke, rabimo torbo. Ker tisto vlačenje vsak nekaj v roki ne pelje nikamor. Pa ker sem v iskanju enega drugega blaga zagledala točno to, ki je kar klicalo "me, me, me, pick me", kot osel v Shreku. Seveda sem ga kupila. In sešila torbo. Malo me je zaneslo in je ogrooooomna. No, pa saj je tudi nas dosti. Pa DH je velik in močan, hihi.
Tadaaaaam:

Recikliranje

S spodnjimi majčkami je križ. Vsaj z otroškimi. Otrok jo obleče še dolgo po tem, ko funkcija ni več tista prava. Kaj ti pomaga, da ima otrok oblečeno spodnjo majčko, če ves čas leze ven iz hlač, ker je prekratka? Ker otrokinja premore nekaj nespodnjemajčkastih spodnjih majčk sem se že pred časom odločila, da tiste tri, ki so že prekratke in so čisto spodobne tudi za vrhnje oblačilo, predelam v poletne oblekce. Oranžna je bila na vrsti danes. Na spodnji rob majčke sem našila najprej en, nato še drugi nabran trak blaga. Blago sem našla v eni od škatel, ki jih starši po selitvi niso odpeljali s seboj z razlago "ah, bo že vam kaj prav prišlo". In je res. Najprej sem se poigravala z idejo o nekem drugem blagu, ki ima narisan kup strašansko fletnih otroških reči v pisanih barvah. A kaj, ko je osnova - bela. Otrokinja pa kljub vsem lišpanju, kliklicam (ne, nisem se zatipkala), princeskastosti in kar je še takih reči, še vedno dnevno hodi okrog umazana kot en pujsek. Kot se za majhne otroke popolnoma spodobi, da bi jih ravno v belo oblačili pa ni.
Nastala je tale oblekca:


Ker zadeva ni roza sem se ji vnaprej odkupila z rožico. Narejeno iz koščka blaga za zavese iz Ikee, starega gumba in štirih perlic.


Ker je čisto vse nabrano okrog po hiši in ker je ideja čisto moja - ja, ja, predelanih majčk in nabranih krilc je sicer res miljavžent povsod okrog, ampak tole sem delala čisto iz glave, brez krojev ali česa podobnega, zato jo prijavljam tudi na craftalnico.
Pa čisto malo sem tudi važna: To je prvi šivani izdelek po sto letih, ki bo dejansko hodil po svetu. Saj sem dokončala pred nekaj tedni prevleko za stolček v predsobi, ampak tisto ne šteje.