Nula-devet / nula-deset

Nula-devet je bilo divje in pestro. Ne toliko kot nula-osem, pa vseeno. Prineslo je pestro dogajanje. Zametke večjih sprememb v življenju. Spomladi eno novo izobraževanje, čez poletje, jesen in del zime še obnova. Dve smrti in rojstvo v družini. Selitve skoraj vseh bližnjih. Uf, tektonski premiki... Tudi nekaj ne tako drastičnih, pa vseeno pomembnih. Eno obnovljeno prijateljstvo, dve zanimivi potovanji in en mini break v dvoje, eno uspešno zaključeno pomembno delo v službi. Pa tiste drobnarije, ki tkejo vsakdan - prebliski mulčkov, klepeti, heci, darila, ki spravijo solze v oči, zanimive knjige, ki so me našle... Tistih zoprnih ne bom niti pisala, ker jih ni vredno zapisovati. Pesti pri bolezni prijateljice so pomagale, prepirov se ne bomo spominjali, slaba volja je minila, sive lase se pobarva...
Nula deset? Začetek je zanimiv. Prva položnica, ki sem jo nastavila, me je spravila v smeh. Ja res, no, če se še tako čudno sliši. Ker sem pri letnici, ko sem zapisala datum plačila, namesto "09" napisala "010". Kaj naj, tale nula se me drži že deset let, kako naj se je odvadim čez noč? Ne gre. Ja, je pa čas za menjavo rutine. Pa naj bo to kar novoletna zaobljuba. Se bom izognila tistim klasičnim - hujšat mi ni treba, kadim ne, si pa lahko kakšne samo zase zmislim. "Manj rutine" torej. Naslednja je vsekakor več smeha. "Izgubljen je dan, ko se nisi smejal" je rek, ki me spremlja že kar nekaj časa. Nula devet je prinesla preveč izgubljenih dni. Cilj za letos: nič izgubljenih dni, vsaj v smejalnem smislu. Več druženja vsekakor sodi zraven. Eni bolj luštnih trenutkov preteklega leta so bila druženja. Kofetki, kosila, kino, čveki... Selitev bo prišla tako ali tako, je nimam kaj pod zaobljube pisat. Bo pa prinesla moj "kujovc", ki mi bo, upam, nudil ustrezen mir, da lani začeto izobraževanje dokončam, prav tako bi bilo fino zaključiti še un faks, ki čaka načet že par let... Izobraževanje zagotovo "pade", za faks pa ne vem, če me sploh še marajo. Vsekakor pa bo izobraževanje igralo pomembno vlogo v tem letu. Konkretne počitnice morajo tudi priti na vrsto. Lani nam je splet okoliščin sprašil (dobesedno) taglavni dopust, kaj takega si definitivno ne smemo več privoščiti. Ja, saj so lani bila potepanja, ampak to ni to. Sploh se pa človek težko vse leto fura na ene prvomajske in par dni po koncu šole, res. Tek bo naslednja reč, ki jo bom nadaljevala tudi letos. Vsaj dve ljubljanski tekaški prireditvi, če bo taprava štimunga bi bilo luštno, če bi bila še kakšna zraven. Ustvarjanje je tudi reč, ki sem jo že nekaj časa pogrešala. Zdaj ne bo več prostorske stiske, pa bo lažje. Papir, fimo masa, šivalni stroj, vrt, kuhinja - ni važno, samo da bo nekaj simpatičnega nastajalo. Se spomnim zadovoljstva, ki se rodi ob tem, pa je vredno obuditi stare navade. Sedem jih je? Tudi prav. Lepa številka. Moja številka. Upam, da bo konec leta zraven vsake kljukica.