Pariz

Šla sva sama, za petnajsto obletnico poroke. Naredila kar nekaj kilometrov peš, kar nekaj s podzemno, obiskala nekaj vrhov (ne sicer najbolj znamenitega, pa vseeno), cerkva, stavb, parkov, galerij, trgov, pojedla precej dobrotic in spila nekaj vina... Slika menda pove več kot tisoč besed (tokrat sem jaz naredila natančno eno fotko).

Slavolok zmage

Musee d'Orsay

Ste Chapelle

"Zaljubljene ključavnice" na enem od mostov

Notre Dame

Vhod v Pantheon

Pantheon

Sacre Coeur - na vrhu Montmartra

:)

Nočni sprehod

Versailles - v vsem svojem obilju

Lafayette

Napoleonova grobnica (Les Invalides)

Louvre

Vhod v Palais de Justice

Pogled z vrha veleblagovnice Printemps

Madeleine

Place des Vosges

Novo kazalo

Pika Nogavička je ena mojih najljubših knjižnih junakinj. Vanjo se tudi oblečem za pusta. Se moram pa tudi med letom kdaj sama sebe potegniti za uho, če nisem pridna. Ampak velikih duhov to ne moti ;)
Pika je seveda tudi imeniten navdih za knjižno kazalo. To je že drugo na to temo:
Prvič se je predstavila na drugem FairArt festivalu, ki je bil to nedeljo, naslednjič bo na voljo na tretjem. No, če jo kdo želi, naj me najde na mejlu, se vse da zment ;)

Oriental party

Odzvala sem se na vabilo prijateljice in šla na orientalsko zabavo. Ki je izpolnila točno tisto, kar je obljubila : bogato večerno/nočno izkušnjo, ki poleg druženja ponuja še več:
tabla/darabuka v živo, vodne pipe - šiše, arabski finger food, trebušne plesalke, dabke, bazar, poslikava s kano, dj Mahmud...
Vzdušje krasno, plesalke čudovite (priznam, da sploh nisem vedela, da obstaja toliko različnih vrst plesa). Fingerfood res okusen, ritmi taki, da boki kar sami migajo, šiša okusna, čvek prijeten.
Kdaj je minilo pet ur sploh ne vem. Večer ima svojo "piko na i" v poslikavi s kano. No, ni samo pika, je cel okras, ki bo krasil mojo roko nekaj časa.

Vtis večera bo ostal dolgo. Res je bilo nekaj posebnega, pa toliko novega in zanimivega.
Spremljala me bo tudi prava rutka s cekinčki, ki mi jo je podarila prijateljica, ki me je povabila. Hvala! :)
Še dlje pa me bo spremljala izjava otrokinje, ki me je pozorno opazovala, ko sem se pripravljala za ven.
- Kam pa greš, mami?
- Na orientalsko zabavo.
- Kaj pa je to?
- To je posebna zabava, kjer vrtijo arabsko glasbo, pa tiste plesalke bodo, ki imajo cekinčke okoli bokov (to ni bilo čisto tako ampak takrat tega še nisem vedela). Saj vidiš, da sem oblekla podobne hlače kot jih ima Jasmina od Aladina.
- Ja, samo ona je imela modre hlače. Pa ti si lepša. Ti si najlepša.

Ahhhh, katera mama se ne bi stajala, če ji otrok reče, da je lepša kot katerakoli Disneyeva princeska? ;)

Posledica raziskovalne naloge ☺

V tem šolskem letu so vsi trije mulčki pripravljali raziskovalno nalogo. Tavelik na področju  matematike, tasrednji na področju dodatkov v prehrani in Otrokinja na temo barv oblačil. Kot staršu se mi prav imenitno zdi, da se lotevajo takih nalog in izzivov. To, da so zraven, da so ob tem zadovoljni in da delajo z veseljem štejem jaz kot "mission accomplished". Če bo kakšen rezultat, toliko boljše.
Fanta sta delala pretežno samostojno, z Otrokinjo smo seveda zadnje dni ob popoldnevih pridno ponavljali njen del zagovora. Nekaj se je očitno prijelo, saj je bil zadnjič pri babi, ko sta v bloku šli mimo s H označenega hidranta, naslednji dialog:

Otrokinja: "Zakaj pa tukaj piše H? Ali to pomeni »hipoteza«?"

Babi pade čeljust in vpraša: "Ja, kako pa ti poznaš to besedo? Kaj pa pomeni?"

Otrokinja: "Seveda poznam hipotezo in jo včasih tudi ovržem. To je, kadar nekaj misliš da je, potem se pa premisliš in ni."

Kar se mene tiče je tole vrhunec letošnje sezone raziskovalnih nalog. ☺ 

Četudi si kdo od njih prisluži dvodnevni izlet, kot je bil lani za nagrado za najboljše naloge.

Štrikanje

"Štrikanje ni zame" bi bil odgovor še nekaj dni nazaj, če bi me kdo vprašal, kako je s tem. Prepočasi gre, nobenega hitro vidnega učinka ni, ki bi privlačil in dajal spodbudo. Pa še zrasla sem ob pleteninah babice, kjer bi težko presodil, ali so zanke pletene ročno ali strojno, tako so bile enakomerne - moje pač ne. Sodelavka mi je spletla šal, potem pa pokazala posnetek, kako to gre. Uradno sem okužena. Od četrtka sem izdelala dva šala. Enega zase in enega za mami. Tretjo klobko "volne" imam že doma... Je luštno, pomirja, odlično se da klepetat zraven, pa še koristno je. Naslednja klobka je kot dih tanek bombažek, tako da, zima, prosim, ni aktualno! Jaz bi pomlaaaaaad!

FairArt festival

Kar sem v prejšnji objavi napovedala, se je tudi zgodilo - včeraj sem prvič kot razstavljalka sodelovala na kakšni prireditvi.
FairArt festival je bil v prostorih Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Krasen ambient, veliko zanimivih izdelkov na ogled, Roman Gostiša z gongi, DJ BilyBabe s krasnim izborom glasbe in seveda organizatorka Marjana, carica brez primere.
Moja prva izkušnja je bila res fantastična. Začelo se je že z rojstnim dnem, ko sem v dar dobila ljubko kovinsko drevo - da bom imela za sejem. Okrog tega drevesca sem potem zgradila izgled mojega "štantka" - zeleno roza kombinacijo sem izbrala, sem pač pokombinirala še nekaj reči, ki sem jih našla doma. Všeč mi je, da so se ljudje kar ustavljali, se je pa izkazalo, da moram kar malo podnapise dajat - ne, tisto niso tako dolgi uhani ampak knjižna kazala. Ne, to so pa označevalci za kozarce s pecljem... Fino, ker beseda potem lažje steče, malo se zaklepetaš, kaj prodaš, razdeliš vizitke... Super dogajanje v glavnem, meni je bilo všeč. Utrujenost bo zbledela, vtisi bodo ostali še dolgo. Vse tisto vrvenje ljudi, ki so kljub neskončno zoprnem dnevu prišli naokrog. Neskončno klepetanje - z obiskovalci sejma, z bližnjimi, ki so prišli naokrog, z drugimi razstavljalci. Razmišljanje kako se še lotit, kaj drugače pripraviti naslednjič. Ob koncu dneva zavest, da je dober in poln dan za tabo. Ja, noro je bilo, se veselim naslednje priložnosti.
Takole je pa izgledal moj štantek.

Foto: Barbara (hvala!)

Ustvarjanje tako in drugače

Zadnje čase po službi ne počnem dosti drugega kot ustvarjam. Nastajajo fini Fimo izdelki, sestavljam knjižna kazala, okraske za kozarce s pecljem, obeske za mobi, trakove za službene kartice... Seveda pripravljam tudi napise, cene, razmišljam o postavitvi izdelkov... Pripravljam namreč material za svojo prvo stojnico!
Tadaaam - najdete me tukaj, to nedeljo! Made by Majcha poiščite. Vesela bom vsakega obiska!

Sicer sem pa sodelovala tudi v swapu Izdelovalnice malih umetnin.
Renati sem poslala tole:

Slika je iz moje ljube "In the pink" knjigice. Misel, ki je na tej strani sem ji sicer zapisala v čestitko, ki sem jo priložila izdelku. Pujsek je pač zraven na strani in nima nobene posebne povezave ali skritega pomena :)
Za Renato izdelati izdelek iz Fimo je kot bi vozil pesek v Saharo... Nekaj tehnik sem se osebno od nje naučila, vsakič čeljust brcam s koleni, ko gledam njene brezhibne umetnine - kaj potem pošlješ taki punci? Edino stvar, ki sem jo imela doma in je ona, vsaj kolikor vem, ne uporablja. Drobcene steklene perlice sem vključila v medaljončke, vse skupaj povezala s pisanimi perlami in obesila na kitko iz žičk ustrezne barve. Za drugič: ne loti se zadnji trenutek (kdo bi si mislil, da je deadline za osmomarčevski swap 6.3. in ne 10.3., kot sem imela jaz "zacahnano"?). Tepka, ni kaj :)

Sama sem dobila izdelek od Kate. Fuuuul mi je všeč!